Kakovost zraka še vedno predstavlja eno najresnejših okoljskih groženj za zdravje prebivalcev Evropske unije, kljub napredku pri zmanjšanju emisij v zadnjih desetletjih. Po ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) je bila v letu 2021 kronična izpostavljenost drobnim delcem (PM 2,5) odgovorna za približno 253.000 prezgodnjih smrti v Evropi, izpostavljenost dušikovemu dioksidu (NO₂) za dodatnih 52.000 smrti, medtem ko je izpostavljenost ozonu (O₃) povzročila približno 22.000 akutnih smrti. Ti podatki poudarjajo nujnost nadaljnjih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, da bi zmanjšali škodljive vplive na zdravje ljudi.
Onesnaženje zraka iz velikih industrijskih obratov v Evropi še vedno predstavlja velik problem za okolje in zdravje ljudi, čeprav so se stroški tega onesnaževanja v zadnjem desetletju znižali. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) stroški, ki jih povzročajo največje industrijske naprave, znašajo med 268 in 428 milijardami evrov na leto, kar predstavlja približno 2 % letnega BDP Evropske unije.
Nedavne spremembe zakonodaje, kot so Direktiva o industrijskih emisijah in nova Uredba o industrijskih emisijah, naj bi pripomogle k temu, da bo industrija v prihodnosti manj onesnaževala in bolj podpirala krožno gospodarstvo. Poleg tega se pričakuje, da bo okrepljena Direktiva o kakovosti zraka še dodatno izboljšala situacijo, saj bo postavila strožje omejitve za onesnaženje, usklajene s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije.
Nova Direktiva o kakovosti zunanjega zraka (AAQD), ki jo EU obravnava v okviru svojih okoljskih politik, vključuje znižanje dovoljenih mejnih vrednosti za onesnaževalce, kot so delci PM 2,5 in dušikov dioksid (NO₂), v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2021. WHO je takrat priporočila, da se letna mejna vrednost za PM 2,5 zniža na 5 µg/m³, saj raziskave kažejo, da že zelo nizke koncentracije teh delcev škodujejo zdravju.
Vir: Inštitut za zdravje in okolje
