Ob izvajanju dveh ključnih procesov podnebne politike v mreži Plan B za Slovenijo opozarjajo na nujnost vključujoče razprave z upoštevanjem strokovnih ter na znanosti temelječih ukrepov. Vsebina prejšnji teden (s strani Vlade) potrjenega osnutka posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je namreč v trenutni obliki podnebno, naravovarstveno in socialno nezadostna, proces priprave Zakona o podnebnih spremembah pa že kaže na zamujanje priložnosti za bolj vključujočo razpravo in s tem za vzpostavitev nujno potrebnega podnebnega dialoga. Ker sta procesa priprave obeh dokumentov še v teku, v mreži pozivajo, naj se njuna vsebina zato pripravlja v bolj vključujoči razpravi s strokovno javnostjo in ključnimi deležniki.
V mreži Plan B za Slovenijo ob izvedbi številnih javnih posvetov in razprav na temo NEPNa in prihajajočega Zakona o podnebnih spremembah poudarjajo, da zgolj formalno vključevanje in odpiranje široke razprave v procesih priprave podnebnih dokumentov še ne predstavlja upoštevanja javnosti ter zadnjih znanstvenih spoznanj. Ob tem Senka Šifkovič iz Umanotere izpostavlja: “Pogovori o ukrepih, ki temeljijo na neprevpraševanju izhodišč, ki so že v samem bistvu z znanstvenega, socialnega in civilno družbenega vidika nezadostna, je nesprejemljivo izgubljanje časa. Slednjega pa v luči podnebne in ekosistemske krize nimamo več veliko.”
Vlada se je seznanila in neformalno potrdila predlog prenovljenega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ter ga posredovala v presojo Evropski komisiji. Čeprav je bila o izhodiščih prenove izvedena javna razprava in je tudi sam proces transparentno predstavljen na portalu Energetika, pa končni dokument pred potrditvijo Vlade ni bil javno objavljen, s čimer je bil proces sodelovanja javnosti močno oslabljen. “Potrjeni” dokument prav tako še ni bil deležen ustrezne celovite presoje vplivov na okolje, saj je ta še v teku; ob njegovi objavi pa tudi ni pojasnjeno, v kolikšni meri in zakaj so bili predlogi javnosti (ne)upoštevani. Ajda Cafun iz Umanotere ob tem poudarja, da “vsebina končnega dokumenta nakazuje na velik vpliv zasebnih, predvsem gospodarskih interesov, saj številni na znanosti utemeljeni pripombe in predlogi organizacij ter gibanj civilne družbe, niso bili upoštevani. Posledično je vsebina dokumenta podnebno, naravovarstveno in socialno nezadostna.”
Vir: Umanotera
