Zaradi ukrepov za blažitev posledic različnih kriz so se prihodki iz okoljskih davkov v razmerju do BDP v zadnjih letih znižali na najnižjo raven doslej, kar z vidika doseganja dolgoročnih podnebnih ciljev ni spodbudno. V letu 2022 so bili prihodki iz naslova okoljskih davkov nominalno podobni kot leto prej, glede na BDP pa so se znižali na 2,87 % BDP, kar je najnižja raven od leta 1995, odkar so na voljo podatki. Nominalno so bili tako prihodki iz okoljskih davkov v letu 2022 še vedno opazno nižji kot v letu 2019 8za 9,1 %). Glavnina znižanja izhaja iz prihodkov davkov na energijo, ki v strukturi okoljskih davkov močno prevladujejo. Trošarine na energente so bile namreč v okviru ukrepov za blaženje posledic energetske draginje znižane tudi v tem letu, hkrati pa sta bila v nekaterih mesecih ukinjena okoljska dajatev zaradi onesnaževanja zraka z izpusti CO2 in prispevek za OVE in SPTE. Takšen gibanja z vidika doseganja dolgoročnih podnebnih ciljev niso spodbudna, saj okoljski davki poleg različnih spodbud, predstavljajo pomemben cenovni signal tudi če glavnina njih ni namenski vir za financiranje zelenega prehoda.
Vir: UMAR, Poročilo o razvoju 2024
