Z analizo zavržkov hrane v vrtcih in dijaškem domu v Škofji Loki se zaključuje program Hrana svoje mesto najde. Občinsko iniciativo za manj zavržene hrane so vodili Ekologi brez meja ob podpori Lidla Slovenija in občine Škofja Loka. Analiza skupno več kot 16 tisoč obrokov je izpostavila glavne izzive in možne rešitve ter priložnosti za prihranke.
V osmih enotah Vrtca Škofja Loka je analiza zavržene hrane pri zajtrku, kosilu in malici potekala pet dni. V centralni kuhinji so pripravili obroke za povprečno 944 otrok in zaposlenih na dan, največji delež zavržkov pa je pričakovano nastal pri kosilu (59 %). Brez tekočega ostanka (juhe, napitki) ki je predstavljal kar 47 % vseh zavržkov, je na osebo nastalo 64 g zavržkov na dan oz. 304 kg za vse enote v spremljanem obdobju. Tretjina zavržkov je bila posledica priprave hrane. Analiza je pokazala, da bi z nadgradnjo sistema odjavljanja od obrokov, prenosom dobrih praks iz enot, kjer se zavrže najmanj hrane in zmanjšanjem količin tekoče hrane/pijače pri serviranju lahko na letni ravni prihranili tudi do 9.500 €.
Projektu Hrana svoje mesto najde so se pridružili tudi v Dijaškem domu Škofja Loka, kjer za prehrano skrbi podjetje Slorest. V štirih dneh so analizirali 2.402 obroka kosila in malice. Dve tretjini zavržkov (64 %) je nastalo v obdobju malice, največ zavržkov (50 %) je bilo posledica ostankov na krožnikih, 39 % hrane pa se ni razdelilo, kar pa ne predstavlja nujno odpadka, (npr. zaposleni pojedo za malico, hrana je transportirana na druge lokacije ipd.).
»Sodelovanje z javnimi ustanovami je ponovno pokazalo, da posploševanje ni mogoče – nujno je individualno prilagojeno in kontinuirano delo za manj zavržene hrane. In prav to je bilo tudi bistvo programa Hrana svoje mesto najde, ki je v občini Škofja Loka povezal številne deležnike in zastavil možen model ukrepanja za manj zavržkov na občinski ravni,« pravi Katja Sreš, predsednica Ekologov brez meja, ki si bodo v bodoče prizadevali program razširiti tudi na druge občine.
Vir: Ekologi brez meja
