Delež rabe obnovljivih virov energije (OVE) se je po letu 2005 povečal najmanj med članicami EU, in bo brez korenitejših sprememb v nekaj letih močno zaostal za povprečjem EU, že sedaj pa zaostaja za zastavljenimi cilji. V letu 2022 se je delež OVE v končni rabi energije zmanjšal na 22,9 %. Ker je to tretje leto zapored pomenilo nedoseganje obvezujočega cilja, ki je bil doseči 25-odstotni delež OVE do leta 2020, je bilo treba manjkajoči delež ponovno zagotoviti s statističnim prenosom iz druge članice EU, ki je svoje cilje presegla. V obdobju 2005-2022 se je delež OVE povečal za 3 o. t., v povprečju EU pa za 13 o. t. Potem ko je v obdobju 2013-2015 presegel 22 %, je do leta 2019 ostal na podobni ravni in se v prvem letu epidemije povečal za okoli 24 %, kar je bilo povezano z manjšo rabo tekočih goriv med epidemijo in ne z večjo rabo OVE. V Sloveniji močno prevladuje raba klasičnih OVE, to je lesa in hidroenergije, delež rabe drugih OVE pa je med vsemi državami članicami EU najnižji. Vetrna energija je v Sloveniji skoraj neizkoriščena, v povprečju EU pa pomeni že več kot 16 % celotne rabe OVE in presega rabo hidroenergije. Po letu 2009 sta k rasti rabe OVE največ prispevali večja raba sončne energije in izkoriščanje energije okolice s toplotnimi črpalkami (delež v letu 2022 je bil pri vsaki okoli 5 %). Delež geotermalne energije je nekoliko nad 1 %, v izvajanju pa je pilotni projekt prve geotermalne elektrarne, ki bi lahko v prihodnje spodbudil večjo rabote energije. Najmanjši napredek je bil dosežen v sektorju električne energije, kjer se je delež OVE po letu 2005 v Sloveniji povečal za 8 o. t. (na 37 % v letu 2022), v EU pa za 25 o. t. (na 41 %). V sektorju ogrevanja in hlajenja je delež v Sloveniji razmeroma visok zaradi velike rabe lesa, ki pa se je v letu 2022 močno zmanjšala, v gospodinjstvih za petino, kar je največ prispevalo k zmanjšanju skupnega deleža OVE. V sektorju prometa se je delež OVE močno povečal šele v zadnjih letih in postal primerljiv deležu v EU. Za pospešitev rabe OVE v smeri cilja SRS je nujen takojšen premik k zelenim energetskim naložbam. Ob ugodnih naravnih razmerah, kot sta velika vodnatost in vetrovnost, je treba razvojni zaostanek nadoknaditi in poiskati sprejemljive rešitve pri prednostnem umeščanju posameznih energetskih objektov prostor.
Vir: UMAR, Poročilo o razvoju 2024
