»Vsi dosedanji kmetijski ministri in vlade so imeli povečanje samooskrbe kot enega izmed osrednjih ciljev svojih mandatov. Vendar statistika ne laže. V obdobju zadnjih 30 let kljub več milijardam evrov evropskih in naših sredstev, ki so bila namenjena kmetijstvu in podeželju, prehranske samooskrbe nismo pomembno izboljšali. Nasprotno, na posameznih področjih pridelave je celo nižja,« tako dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta, ocenjuje sedanjo stopnjo prehranske samooskrbe v Sloveniji. Pri tem sicer dodaja, da je prehranska varnost odvisna od več dejavnikov. Vendar je dejstvo, da so nekatere druge države kljub slabšim pogojem uspešnejše od Slovenije. Med najpomembnejšimi razlogi je ta, da se je površina kmetijskih površin drastično zmanjšala, liberalna zakonodaja pa zemljišč ne ščiti. Kar zadeva ekološko kmetijstvo, pravi, da so neracionalne in cinične izjave, češ da je prioriteta Slovenije ekološko kmetijstvo.
(Vir: ESG)
