Letošnja 10. konferenca Dovolj za vse z naslovom Podnebno odgovorne in odporne skupnosti, ki sta jo organizirala Umanotera in Focus, je bila posvečena dobrim praksam prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb na lokalni ravni.
Na konferenci so domači in tuji predavatelji predstavili, kako lahko skupnosti na sinergijski način zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, hkrati pa krepijo svojo odpornost na vse nevarnejše posledice podnebnih sprememb.
Uvodoma je direktorica Umanotere Gaja Brecelj izpostavila, da Umanotera in Focus že deset let nudita raznoliko podporo občinam in ostalim akterjem pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti. V tem procesu so usposobili več kot 30 koordinatorjev in koordinatork skupnostnih projektov, izvedli več kot 30 participatornih delavnic po Sloveniji ter pripravili 8 priročnikov za izvedbo raznolikih skupnostnih projektov. Prav tako je bila lani na zemljevid dobrih praks trajnostnega upravljanja z viri skupnosti vnesena že 100. skupnostna praksa.
Dr. Andrew Ringsmuth iz raziskovalnega inštituta Complexity Science Hub Univerze v Gradcu je opozoril, nismo na poti v podnebno nevtralnost: “Že od začetka 20. stoletja konstantno povečujemo rabo virov energije – to ni energetski prehod, temveč energetsko kopičenje. Na našo trenutno rabo zgolj dodajamo obnovljive vire energije, morali bi pa hkrati opustiti rabo fosilnih goriv. Če bomo nadaljevali s trenutno porabo energije, lahko do leta 2100 pričakujemo spremembe podnebja, ki bodo povzročile konec civilizacije, kot jo poznamo.”
Dr. Miha Tomšič iz gradbenega inštituta ZRMK je predstavil najnovejšo metodo za ocenjevanje trajnostnosti stavb, ki vključuje tudi njihovo energetsko učinkovitost in odpornost na s spremembami podnebja povezane ekstremne vremenske dogodke. Izpostavil je ključne aspekte prenove in gradnje stavb na način, ki blaži njihov vpliv na okolje, stavbo in uporabnika ščiti pred podnebnimi spremembami, obenem pa uporabniku zagotavlja ugodno, varno in s tem bolj zdravo bivanje.
Zala Velkavrh iz kulturnega društva Prostorož je predavala o urbanističnih in skupnostnih rešitvah v javnem prostoru, ki izboljšujejo odpornost mest in obenem povečujejo kvaliteto življenja v njih.
Na primeru intervencije v zunanjih prostorih Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana – ene najhujših vročih točk v Ljubljani – so to dokazali s postavitvijo klopi, paviljonov in čakalnic na prostem. Infrastruktura, ki omogoča blaženje in umik od vročine, je še posebej potrebna ob vse hujših vročinskih valovih, ki med vsemi ekstremnimi vremenskimi dogodki povzročajo največ žrtev. To potrebo so identificirali z inovativnimi pristopi, ki jim omogočajo, da skozi neposreden stik z uporabniki raziščejo njihove potrebe in želje ter posledično izvajajo prostorske intervencije skladno z dejanskimi potrebami ljudi.
Tilen Praprotnik je predstavil ekosistemski pristop k oskrbi lokalne skupnosti s hrano na ekološki kmetiji Vegerila. Poudaril je ključnost zavedanja, da je kmetijstvo dejavnost, ki – če je intenzivno – degradira naravno okolje. Če je regenerativno, pa lahko stanje okolja izboljšuje, za kar si prizadevajo tudi sami.
Posnetek celotne konference si lahko ogledate tukaj.
