Za podnebne in ekosistemske krize so spremembe v načinu oskrbe s hrano nujne, pri čemer je poleg lokalnosti hrane potrebno zasledovati tudi ostale vidike podnebnega menija. Že 8. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti je postregla s posebnim menijem – več kot 100 udeležencev se je strinjalo s tem, da je nastopil »skrajni čas za preoblikovanje prehranskih sistemov v smeri spodbujanja bolj trajnostne in zdrave prehrane, saj to lokalnim skupnostim prinaša mnogotere koristi.« Dobre tuje in domače prakse že danes kažejo, da je pot do tja možna, poleg sprememb v prehranskih vzorcih pa je potrebna tudi večja podpora na ravni občin, regij, države ter EU.
V uvodnih besedah je dr. Renata Karba iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj poudarila, da je z vidika ustreznega in pravočasnega naslavljanja podnebne krize nujno, da sprejmemo določene spremembe v sistemu oskrbe s hrano, pri čemer »zgolj lokalno v luči grozeče podnebne krize ni več dovolj.« S podnebnega vidika je namreč to, kaj jemo, veliko pomembnejše od tega, od kod je hrana pripotovala. Pri tem je z naskokom najpomembnejši ukrep, ki ga lahko sprejmemo, zmanjšanje pridelave in potrošnje hrane živalskega izvora.
Vir: Umanotera
