»Ko smo pred slabe pol leta razmišljali o temi letošnjega podnebnega posveta, je v ospredje stopil razkorak med potrebnimi ukrepi in ukrepi obstoječih politik, ki se še poglablja,» je v uvodnih besedah poudarila Gaja Brecelj, direktorica Umanotere. Kako je možno, da nam znanstveniki že tako dolgo nedvoumno sporočajo, kaj prihaja, a hkrati se zdi, da se nič ne spremeni? Da je to vprašanje še kako relevantno, je potrdilo več kot 150 udeležencev nacionalnega posveta »Vse vemo, a zakaj se nič ne spremeni? Podnebna politika med teorijo in prakso« mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor.
Na posvetu je razpravljalo več strokovnjakov, predstavnikov politike in civilne družbe.
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je izpostavil novico o objavljenem osnutku slovenskega podnebnega zakona ter glede prenove Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta poudaril, da je “visoko raven podnebne ambicije pomembno zapisati v tak ključen dokument, predvsem pa je pomembno, da zagotovimo izvajanje.”
Katarina Trstenjak z Instituta Jožef Stefan se je osredotočila na razogljičenje na področju prometa, ki v Sloveniji odda skoraj polovico emisij toplogrednih plinov: “Leta 2021 je bilo število kilometrov, opravljenih z osebnimi avtomobili, 5,5 % nižje kot leta 2017, v istem obdobju se je št. registriranih avtomobilov povečalo za 6,2 %. Večina izpustov je bila še vedno iz osebnih avtomobilov (61 %).” Poudarila je, da sektor prometa ostaja kritičen z vidika doseganja ciljev 2030 in vmesnih letnih ciljev. Dodatne informacije: Senka Šifkovič, senka@umanotera.org
Vir: Umanotera
