Ob svetovnem dnevu voda, 22. marca, so v podjetju AquaSystems, ki upravlja Centralno čistilno napravo Maribor (CČN Maribor), največjo v porečju Drave, že tradicionalno priredili dan odprtih vrat. Obiskovalcem so podrobneje predstavili delovanje CČN Maribor in pokazali, kako skrbijo za čiste in neoporečne vode. Ker letos mineva 25 let od ustanovitve podjetja AquaSystems ter 20 let od začetka obratovanja 1. faze CČN Maribor, so v tednu pred svetovnim dnem voda na poučen, a zabaven način prebivalce Maribora in okolice informirali o pomenu varovanja čistih voda in spodbujali k odgovornemu ravnanju z naravnim okoljem, še posebej z vodo.
Vode je potrebno ohranjati čiste, pitno vodo pa ob tem smotrno porabljati. Zato je prav, da vsaj en dan v letu, ob svetovnem dnevu voda, temu namenimo več pozornosti. »V Sloveniji je pravica do pitne vode zapisana v ustavi in čeprav je Slovenija na prvi pogled z vodo bogata dežela, mora vsak z njo ravnati skrbno. To počnemo tudi mi, ko odpadno vodo pred njenim izpustom v naravne vodotoke ali podtalnico očistimo v skladu z najstrožjimi standardi in tako svoje poslanstvo varovanja voda izpolnjujemo vsak dan znova,« je ob svetovnem dnevu voda ter Dnevu odprtih vrat CČN Maribor izpostavil mag. Leon Lozar, direktor podjetja AquaSystems, upravljavca CČN Maribor.
Podjetje AquaSystems ob svetovnem dnevu voda že vrsto let izvaja aktivnosti, s katerimi mariborsko javnost spodbuja k odgovornemu ravnanju z vodo in k skrbi za reko Dravo. Tako ta dan vsako leto sprejmejo vse, ki jih podrobneje zanima delovanje CČN Maribor. Predstavijo jim njeno delovanje in pokažejo, kako že od samega začetka po najvišjih kakovostnih in strokovnih standardih varujejo enega največjih evropskih vodotokov in podtalne vodne rezerve, ki so vir pitne vode za Maribor in Podravje. Letos si je delovanje čistilne naprave prišlo ogledati kar nekaj bližnjih prebivalcev, obiskovalci pa so prišli tudi s širšega mariborskega okoliša. Kako pomembne so čiste in neoporečne vode za življenje ljudi, živali in rastlin je letos izvedelo več kot 300 osnovnošolcev, ki so si ogledali delovanje čistilne naprave. Ker pa v letošnjem letu podjetje AquaSystems obeležuje 25-letnico svojega obstoja in 20-letnico obratovanja 1. faze CČN Maribor, so v tednu pred svetovnim dnem voda izvedli še dodatne osveščevalne aktivnosti, ki so na poučen, a hkrati zabaven način prebivalce Maribora in njegove okolice spodbujale k skrbi za naravno okolje in odgovornemu ravnanju z vodo.
Centralna čistilna naprava Maribor druga največja v Sloveniji
CČN Maribor je največja čistilna naprava na celotni trasi reke Drave in druga največja čistilna naprava v Sloveniji. Skrbi za upravljanje z odpadnimi vodami Mestne občine Maribor, občin Miklavž na Dravskem polju, Duplek in Hoče – Slivnica. V njenem prispevnem območju živi približno 136.000 prebivalcev. Od začetka obratovanja je CČN Maribor prečistila 190 milijonov kubičnih metrov odpadnih vod in 158.000 kubičnih metrov odpadnih vod iz greznic. V povprečju na mesec prečisti okrog 800 tisoč kubičnih metrov odpadnih vod, kar znaša 25 tisoč kubičnih metrov odpadnih vod dnevno, na uro pa zmore prečistiti do 7.000 kubičnih metrov vod. V času svojega delovanja je CČN Maribor iz odpadnih vod odstranila 237.000 ton odpadnega blata in 8.870 ton odpadkov, ki se odstranjujejo že v mehanskem predčiščenju.
V Mariboru je skrb za čisto vodo dobro urejena
Podjetje AquaSystems vse od začetka obratovanja CČN Maribor dosega odlične učinke čiščenja voda, ki so visoko nad zakonskimi zahtevami. Skupni povprečni učinek čiščenja v letu 2021 je namreč bil 96,4%. »Kot druga največja čistilna naprava v Sloveniji, CČN Maribor postavlja visoke standarde ostalim slovenskim mestom glede učinkovitosti čiščenja odpadnih voda in učinkovitosti obratovanja čistilnih naprav,« povzema mag. Leon Lozar, direktor podjetja AquaSystems, upravljavca CČN Maribor.
K čistejši vodi lahko prispeva vsak
Tudi sami lahko naredimo veliko pri ohranjanju voda. Pomembno je, da v odtoke oziroma v kanalizacijski sistem ne mečemo odpadkov, ki tja ne sodijo. Na primer: čajne vrečke, kavna usedlina in drugi ostanke hrane, ki sodijo v zabojnike z biološkimi odpadki ali na kompost. Prav tako v odtoke ne sodijo žvečilni gumiji, zdravila, pesek za mačja stranišča in cigaretni ogorki. Še posebej moramo biti pozorni, da v odtoke ne zlivamo ostankov barv, olj, lakov in razredčil, saj ti sodijo v zabojnike za zbiranje nevarnih snovi. Da je manj več, velja tudi pri uporabi čistil. Njihova varčna uporaba namreč v manjši meri obremenjuje naše okolje.
Vir: AquaSystems
