Preračuni po NEPN scenarijih pomenijo bistveno višje skupne stroške za električno energijo v primerjavi s strategijo SAZU. NEPN scenarij OVE+JE potencialno pomeni letno višje stroške za energijo v razponu med 300 in 900 mio evrov (slednje velja za obdobje 2035-2039). Skupaj bi to pomenilo za skoraj 9 milijard evrov dodatnih stroškov za električno energijo glede na strategijo SAZU. Na drugi strani pa radikalni NEPN scenarij, ki temelji samo na OVE, pomeni letno za 900 do 1.500 mio EUR višje stroške za električno energijo oziroma kumulativno za 20 milijard EUR več stroškov za energijo glede na strategijo SAZU.
Morebitna uveljavitev NEPN programa bi prinesla še dva negativna učinka. Prvi se nanaša na povečano uvozno odvisnost pri električni energiji. NEPN OVE scenarij prinaša stalno uvozno odvisnost v višini 25 do 30 % (za obdobje zamude pri izgradnji JEK2), medtem ko je NEPN OVE+JE scenarij primerljiv s strategijo SAZU, vendar šele po letu 2040. Povečana uvozna odvisnost je lahko problematična zaradi volatilnih cen električne energije na mednarodnih trgih.
Drugi negativni učinek se nanaša na bistveno poslabšanje situacije glede izpustov toplogrednih plinov. Z zaprtjem TEŠ 6 in izgraditvijo JEK2 bi se izpusti CO2 v slovenski proizvodnji električne energije sicer zmanjšali za 60 %, vendar pa bi zaradi zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2 zaradi povečanja nadomestnega uvoza globalni izpusti CO2 ostali na prejšnji visoki ravni (za obdobje zamude). Treba se je namreč zavedati, da gre pri nakupu električne energije v času, ko OVE viri niso operativni, pretežno za nakup »umazane« energije iz premoga in plina. Enako velja za NEPN scenarije. Naši izračuni kažejo, da bi bili v primeru implementacije 100 % OVE NEPN scenarija izpusti CO2 v obdobju 2035-2050 za okrog štirikrat višji kot v primeru osnovne strategije SAZU (zaradi uvoza »umazane« energije iz tujine oziroma nadomeščanja manjkajoče energije s proizvodnjo v plinskih elektrarnah). V primeru OVE+JE NEPN scenarija bi bili ostali izpusti CO2 do leta 2040 za štirikrat višji kot v strategiji SAZU, nakar bi se znižali in bi bili do leta 2050 višji »le« za okrog 50 % (zaradi večjega deleža OVE virov, ki emitirajo več CO2 od jedrske energije).
Vir: Glas gospodarstva, Jože P. Damijan in Drago Babič
