Zakaj smo v Sloveniji tako zaostali z železniško infrastrukturo?
Vsaj 20 let se ni nič vlagalo vanjo, to je nekje od konca ali sredine osemdesetih let pa do leta 2010. Avstrijci so v tistih 20 letih zgradili tako rekoč vse. Italijani so zgradili hitre železnice. Mi pa nič.
Katero mesto zasedamo v Evropi po razvitosti, po številu potnikov, po hitrosti, količini tovora, točnosti …?
Mi pravimo, da smo po razvitosti nekje med Avstrijo in Balkanom. Se pa približujemo avstrijskim standardom. Slovenija še nekaj časa ne bo imela hitrih prog, bo pa imela dovolj dobro opremljen glavni železniški križ. Tiri bodo kmalu dovolj primerni za tovorni promet, manj primerni pa za potniškega, ker ne bodo skrajševali razdalj. Slovenija bo hitro prenovila regionalne proge, kar bo v določenih delih Slovenije prednost. V desetih letih pa se bodo tudi skrajšale razdalje med Mariborom in Ljubljano. Po številu potnikov (teh je bilo lani 16 milijonov) in po količini prepeljanega tovora na kilometer prog ali na število prebivalcev smo med boljšimi v Evropi. Po zamudah smo nekje v sredini. Po vlaganjih smo nad povprečjem EU, po hitrosti smo za tovorni promet v povprečju, pri potniškem prometu pa pod povprečjem.
V čem so se železnice izboljšale za časa vašega vodenja SŽ?
V zadnjih 13 letih je bilo (ne računajoč drugega tira) vloženih skoraj dve milijardi evrov. Težko bi bilo narejenega več. Država je pridobila in porabila skoraj 1,1 milijarde evropskih sredstev. Vsi ti projekti so se delali, medtem ko je promet tekel, ker si ne moremo privoščiti zapiranja tirov.
Koliko vlakov vozi na dan skozi Ljubljano?
Skozi Ljubljano na dan pelje 600 potniških in tovornih vlakov, od tega je nekaj več kot 150 tovornih. Proti Primorski vozi vsak dan 110 vlakov, od tega približno 80 v Luko Koper, 30 v Sežano in proti Italiji ter v nasprotni smeri, seveda.
Vir: Delo, iz intervjuja z Dušanom Mesom, generalnim direktorjem Slovenskih železnic
