Kaj pa razvojni projekti, katere bi omenili v Sloveniji in na Hrvaškem? Ponosni smo, da smo v Sloveniji avgusta priključili prvi dve sončni elektrarni na strehah prodajnih mest Poljčane in Maribor – Na Poljanah. Projekt Petrol Green predvideva, da bosta do konca leta 102 naši prodajni mesti opremljeni s sončnimi elektrarnami. Z njimi bomo na letni ravni proizvedli nekaj več kot pet MWh električne energije, kar pomeni, da bomo s tem lahko zagotovili približno do 50-odstotno samooskrbnost prodajnih mest. Obenem smo tudi v zaključni fazi priklopa treh sončnih elektrarn na Hrvaškem s skupno instalirano močjo 22 MW na območju Šibenika in Knina. Trenutno je to še vedno največja sončna elektrarna v regiji. Na hrvaškem nadaljujemo tudi z razvojem vetrne elektrarne Dazlina. V različnih fazah razvoja imamo več projektov sonca in vetra tako pri nas kot na Hrvaškem. Ti projekti terjajo svoj čas, saj od razvoja do izgradnje preteče kar nekaj let.
Ali je na Hrvaškem lažje priti do umestitve v prostor? Na Hrvaškem delujeta dve naši vetrni elektrarni. Povprečen čas umestitve v prostor je bil okoli sedem let. Na Hrvaškem je bilo lažje zato, ker so imeli sprejeto strategijo obnovljivih virov energije in umeščanje v prostor. Glede hitrejšega umeščanja objektov v prostor so v zadnjem obdobju pozitivni premiki tudi v Sloveniji. Petrol razvija predvsem projekte sonca in vetra, imamo pa tudi nekaj majhnih hidroelektrarn v BiH in Srbiji.
Kaj pa vam pomeni nedavna pridobitev bonitetne ocene ESG mednarodne bonitetne hiše S&P Global Ratings? Junija smo prejeli bonitetno oceno ESG 56 z ustrezno pripravljenostjo, kar je nad povprečno oceno (54) svetovnega naftnega in plinskega sektorja. Smo ena prvih slovenskih borznih družb z bonitetno oceno ESG, in smo nanjo ponosni. Transformacija iz klasičnega trgovca s prodajo naftnih derivatov v energetsko družbo je pot, po kateri hodimo že nekaj časa. Resno smo vzeli zaveze za zmanjšanje ogljičnega odtisa in k trajnosti v vseh segmentih. V okviru presoje so bile ocenjene različne kategorije, zato vemo, kje smo v povprečju z našo panogo, v katerem segmentu smo boljši in na katerih področjih smo slabši od panoge.
Nedavno je še Svet EU potrdil uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki predvideva večje število polnilnic za električna vozila po EU. Kako razširjena je že vaša mreža polnilnic? Trenutno imamo skupno 434 lastnih električnih polnilnic in v upravljanju. Investiramo v ultra hitre polnilnice na avtocestnem križu, v hitre in običajne polnilnice v večjih mestih po Sloveniji in na Hrvaškem oziroma povsod tam, kjer je Petrol prisoten in kjer smo jih lahko postavili zaradi ustrezne infrastrukture. Investiramo še v polnilnice za dom, sodelujemo pa tudi s podjetji, ki iščejo rešitve za polnjenje avtomobilov za zaposlene, ter vzpostavljamo strateška partnerstva z občinami. Izkazalo se je, da bo veliko polnjenj doma in v službi zato, ker avto takrat stoji za kar pa niso potrebne ultra hitre polnilnice – s tem bo manj obremenjen tudi energetski sistem. Ultra hitre polnilnice bodo zagotovo potrebne na avtocestnem križu, zato bodo tam potrebne velike investicije. Vendar postavitev polnilnic ne bo možna brez sodelovanja širše skupnosti in celovite strategije umeščanja v prostor.
Vir: Delo, iz intervjuja z Nado Drobne Popović, predsednico uprave Petrola
