Izšla je nova publikacija, ki osvetljuje več vidikov področja energije. Razsvetljava, ogrevanje, premikanje, proizvodnja: energija je ključnega pomena za naše vsakdanje življenje. Brez energije ljudje in podjetja ne morejo delovati. Vklop naših računalnikov ali zagon naših avtomobilov so dejanja, ki jih sprejemamo za samoumevne, vendar predstavljajo zaključno fazo zapletenega procesa.

Nova publikacija odgovarja na potrebe tistih, ki niso seznanjeni z energetskim sektorjem, in tudi bolj izkušenih uporabnikov. Nekaj poudarkov:

  • Leta 2021 je EU proizvedla približno 44 % lastne energije, 56 % pa je bilo uvožene.
  • V letu 2021 je bila mešanica energetskih virov v EU sestavljena predvsem iz petih različnih virov: surova nafta in naftni derivati (34 %), zemeljski plin (23 %), obnovljiva energija (17 %), jedrska energija (13 %) in trdna fosilna goriva (12 %).
  • Energija iz obnovljivih virov (41 % celotne proizvodnje energije v EU) je bila leta 2021 največji vir, ki je prispeval k proizvodnji primarne energije v EU. Drugi največji vir je bila jedrska energija (31 %), sledila so trdna goriva (18 %), zemeljski plin (6 %) in surova nafta (3 %).
  • Leta 2021 so bili glavni uvoženi energenti naftni proizvodi (vključno s surovo nafto, ki je glavna komponenta) in so predstavljali skoraj dve tretjini uvoza energije v EU (64 %), sledili so zemeljski plin (25 %) in trdna fosilna goriva (6 %). Rusija je glavna dobaviteljica surove nafte, zemeljskega plina in trdnih fosilnih goriv v EU v letu 2021.
  • Leta 2021 je več kot polovica uvoza surove nafte iz držav zunaj EU izvirala iz petih držav: Rusija (28 %), ZDA in Norveška (vsaka 9 %), Libija in Kazahstan (vsaka 6 %). Podobna analiza kaže, da je skoraj tri četrtine uvoza zemeljskega plina v EU prihajalo iz Rusije (44 %), Norveške (16 %) in Alžirije (12 %), medtem ko je več kot polovica uvoza trdnih fosilnih goriv (večinoma premoga) izvirala iz Rusije (52 %), sledijo pa ji Avstralija (17 %) in ZDA (15 %).

V EU je leta 2021 stopnja odvisnosti od uvoza znašala 56 %, kar pomeni, da je bila več kot polovica energetskih potreb EU pokrita z neto uvozom. Vendar se je stopnja odvisnosti med državami članicami razlikovala, in sicer od 90 % ali več na Malti, v Luksemburgu in na Cipru do približno 1 % v Estoniji.

Vir: Energetska zbornica Slovenije