Določila predloga novega energetskega zakona (EZ-2) ne upoštevajo trenutnega realnega stanja v Republiki Sloveniji in prednosti, ki jih vsaj delna diverzifikacija nacionalnega energetskega portfelja prinaša. Izjemno rigidno zastavljen predlog zakona, ki od 1. 7. 2024 prepoveduje vgradnjo kotlov na zemeljski in utekočinjen naftni plin za nove stanovanjske stavbe (gospodinjska raba), s tem prelaga veliko finančno breme na vse gospodinjske odjemalce. Le-ta ne upošteva raznolikosti stavb, potreb in omejenih možnosti gospodinjstev na podeželju ter tistih, ki nimajo dostopa do določenih omrežij (plinskega ali električnega). Hkrati predlagani pristop popolnoma zanemari zmožnosti končnih odjemalcev energije, ki nimajo finančnih sposobnosti slediti prepovedi v predlogu (stroški investicije v izgradnjo FTE ali toplotne črpalke ipd.). Tovrstna določila so tako škodljiva in prizadenejo še posebej segment prebivalstva (končne odjemalce), ki zaradi finančnih zmožnosti po izteku prehodnega obdobja ne bo zmogel investicije v nov ogrevalni sistem ali predelavo starega. Ob tem je seveda potrebno upoštevati tudi dejstvo, da nekateri objekti zaradi same konfiguracije ne dopuščajo ali pa zahtevajo ogromno investicijo za prehod na drug energent.
Predlog zakona vključuje tudi sporna določila za področje postopne odprave koncesij za distribucijo plina. Trenutno dostopna omrežja omogočajo številnim uporabnikom enostaven in zanesljiv dostop do energije, ki od njih ne zahteva dodatnih investicij. Zato ni realno pričakovati, da bi v urbanih naseljih (stanovanjskih blokih ipd.) uporabniki lahko prešli na drug energent, če se koncesije ne bi podaljšale. Poleg tega je predlog na tem področju precej nejasen, saj določa zgolj obdobje, za katero je določeno koncesijo mogoče podaljšati, ne ureja pa tudi, ali gre lahko le za enkratno ali večkratno podaljšanje.
Vir: Za Gospodarsko interesno združenje za UNP, GIZ UNP Agencija Povem
