Po objavi dogovora o čisti industriji ključni akterji iz embalažne industrije prepoznavajo dobre plati in izzive, poroča portal Packagingeurope.com.

Metal Packaging Europe izraža močno podporo sporazumu in navaja, da so njegove ambicije „popolnoma usklajene z našim nedavno objavljenim pozivom k ukrepanju za podporo krožnosti in dekarbonizacije v sektorju kovinske embalaže“. Ob tem izpostavlja jeklo in aluminij kot resnično krožna materiala, ki ju je mogoče vedno znova reciklirati, ne da bi izgubili njune bistvene lastnosti. Evropsko komisijo so pozvali, naj v prihodnjem zakonu o krožnem gospodarstvu da prednost visokokakovostnemu recikliranju.

Dogovor je tudi priložnost

Evropska zveza za papirno embalažo (EPPA) pričakuje, da bodo prizadevanja dogovora za poenostavitev predpisov pomagala odpraviti razdrobljene nacionalne predpise in standardizirati trajnostne zahteve, kar bo podjetjem pomagalo povečati obseg embalaže za živila iz vlaken, ne da bi pri tem kršila okoljske standarde.

pexels cristian rojas 10040005
Proizvodi, pakirani v steklo, naj bi leta 2023 predstavljali 140 milijard evrov in 5,7 % celotnega izvoza EU.

 

Kaj bo z embalažo iz stekla?

Evropska zveza za embalažno steklo (FEVE) je manj optimistična. Predloge dogovora opisuje kot „korak v pravo smer“, vendar se boji, da bodo nekateri sektorji izločeni za financiranje na račun embalažnega stekla. Ta industrija je „ključni steber“ evropskega gospodarstva, pravi FEVE in navaja, da se uporablja v živilski industriji, industriji pijač, farmacevtski industriji, industriji parfumov in kozmetiki. Proizvodi, pakirani v steklo, naj bi leta 2023 predstavljali 140 milijard evrov in 5,7 % celotnega izvoza EU, kar naj bi preseglo kemično industrijo, letalsko industrijo in industrijo mineralnih goriv.

Ponovna in ne enkratna uporaba

Organizacija Rethink Plastic trdi, da Komisija v sporazumu popolnoma pozablja na strupeno onesnaževanje in onesnaževanje plastične in petrokemične industrije. Trdi tudi, da je industrija embalaže odgovorna za 40 % vse plastike, ki se porabi v Evropi, od tega večino za rešitve za enkratno uporabo. Po njenem mnenju se mora EU osredotočiti na zmanjšanje proizvodnje in porabe plastike z boljšim izkoriščanjem omejenih virov in bi morala več sredstev nameniti „preizkušenim“ sistemom ponovne uporabe, da se prepreči nastajanje odpadkov.

Več na povezavi.

Vir: https://packagingeurope.com/