Na konferenci ste predavali o Direktivi o industrijskih emisijah, o njenem realnem pomenu, spremembah, doprinosu za družbo in tudi o pomanjkljivostih. Lahko poveste kaj več?
Direktiva žal še ni uradno objavljena, gre pa za zahtevno zakonodajno materijo. Direktiva v bistvu govori o področju razvojne strategije EU, torej o tem, da EU ne more brez energetsko intenzivnih panog, kamor sodi tudi slovenska industrija, ki med drugim ustvari skoraj 30 odstotkov BDP. Seveda se vsi strinjamo, da je razogljičenje sektorja nujno. Direktiva določa izhodišča tudi za trajnostni razvoj in trajnostno financiranje. Z vlaganji se bodo industrije tudi modernizirale, a ker vseh potrebnih novih tehnologij še ni na trgu, govorimo v tem delu predvsem o prehodnih dejavnostih – nič se ne bo zgodilo od danes na jutri.
Trenutno IED-direktiva, ki je bila v preteklih letih že dopolnjena in razširjena, prinaša celosten pristop in enotna merila za vse. Pri vsem so izrazitega pomena BAT-zaključki (to je seznam najboljših razpoložljivih tehnologij), ki so narejeni na podlagi Seviljskega procesa za posamezne panoge. To so najširše možno usklajeni dokumenti s širokim soglasjem. Ti zaključki se z leti tudi posodabljajo glede na tehnologije, podjetja po državah članicah pa se morajo po objavi novih BAT-zaključkov v štirih letih prilagoditi na najnovejše dostopne tehnologije. 12. aprila letos je bila na ravni EU potrjena zadnja sprememba direktive. Ta navaja celostno obravnavo okolja in cilje, da bo gospodarstvo čisto, trajnostno in krožno. Uskladila se bodo tudi druga zakonodajna področja (npr. vode, kemikalije itd.), direktiva pa ponuja tudi podporo inovativnim tehnologijam. Tisti, ki bodo pridobili okoljevarstvena dovoljenja, bodo morali imeti vse notranje procese certificirane, posodobil se bo tudi že veljavni evropski register onesnaževalcev, poročanje okoljskih informacij pa bo nekoliko zahtevnejše in podrobnejše.
Vir: Reporter, iz intervjuja z Antonijo Božič Cerar
