Za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu z zavezami držav podpisnic Pariškega sporazuma iz leta 2015, je potrebno globalne izpuste, ki vsako leto narastejo za 1,5 %, zniževati za 7 % na letni ravni vse do leta 2030. Potrebno zmanjšanje izpustov je brez primere in obsežnejše od zmanjšanj v času zaprtja zaradi pandemije covida-19. Napredek je bil dosežen na številnih področjih, vendar velike vrzeli ostajajo v nacionalnih zavezah in politikah, podjetniških podnebnih ukrepih, povečanju obsega zelenih tehnologij in financiranju.
Te ugotovitve so med drugim predstavljene v beli knjigi Stanje podnebnih ukrepov: Potrebna je velika korekcija smeri s +1,5 % na -7 % letnih izpustov (The State of Climate Action: Major Course Correction Needed from +1.5% to −7% Annual Emissions), ki so jo objavili Svetovni gospodarski forum, Zavezništvo vodilnih generalnih direktorjev za podnebne spremembe in Boston Consulting Group. Zavezništvo vodilnih generalnih direktorjev za podnebje združuje več kot 125 generalnih direktorjev iz 25 držav in 12 panog. Publikacija poudarja zaskrbljujoče stanje podnebja našega planeta in nujnost takojšnjega obsežnega ukrepanja proti globalnemu segrevanju.
Do sredine leta 2023 je delež globalnih emisij, ki jih pokrivajo nacionalni cilji neto ničelnih izpustov, presegel 80 %; še pred nekaj leti je bil praktično ničen. Vendar pa je le tretjina svetovnih emisij vključena v cilje neto ničelnih izpustov za leto 2050, ki so ključni za ohranjanje omejitve segrevanja na 1,5 °C. Kratkoročna vrzel je še toliko bolj izrazita, saj le 20 % izpustov pokrivajo nacionalno določeni prispevki, ki so skoraj usklajeni z zgornjo mejo 1,5 °C. Močnejše zaveze in ukrepe mora še posebej nujno sprejeti deset največjih onesnaževalcev, ki predstavljajo polovico vrzeli do 1,5 °C.
Vir: Boston Consulting Group
