Investicija v JEK2 bo najdražji projekt v zgodovini Slovenije. Vaša skupina je v oceni stroškov, odvisnih od moči reaktorja, ki bi ga izbrali, navajala številke med 9,3 in 15,4 milijarde evrov. Kako bomo to odplačali? Bo za financiranje investicije treba k projektu pritegniti še koga?
Kot smo že večkrat izpostavili, GEN energija sama in le s komercialnimi posojili ne more zapreti finančne konstrukcije takega projekta. Nujna bo zelo aktivna vloga države bodisi prek vplačila kapitala, poroštev ali garancij za prodajno ceno elektrike. Skratka, aktivna vloga države bo potrebna in take so tudi izkušnje, ki se kažejo na tujih trgih. Vsaj naše stališče je, da je soinvestitorstvo pri projektu koristno predvsem z vidika obvladovanja takšnih in drugačnih tveganj. Tak primer so pobude gospodarstvenikov, kajti takšna elektrarna je lahko za gospodarstvo zelo dobra in dolgoročna naložba, in gospodarstveniki so že izrazili interes za sodelovanje v tej investiciji. Tak poslovni model poznamo s Finskega, kjer je bil praktično večji del projekta jedrske elektrarne financiran na tak način. Slovensko gospodarstvo verjetno ne more kriti večjega dela, ampak kakršenkoli delež je, je koristen. Morebiti so možne tudi druge oblike soinvestitorstev, pri čemer pa dlje kot do zbiranja informacij o interesu nismo šli.
Glede na rastoče energetske potrebe Slovenije, ki bi se lahko v naslednjih 15 letih celo podvojile, bi morali investirati v kar najmočnejši mogoči reaktor?
Energetske potrebe bodo gotovo rasle, o hitrosti rasti pa obstajajo različne ocene. Ali bo šla poraba navzgor za 50 odstotkov ali pa bomo prišli celo na dvakratnik, to bo pokazal čas. Vsekakor čaka Slovenijo izpad med količino proizvedene in porabljene energije, ki je neizogiben že zaradi iztekanja življenjske dobe določenih elektrarn. In ker želimo fosilne vire energije nadomestiti z nizkoogljičnimi viri. Zato načrtujemo tako investicije v obnovljive vire kakor tudi investicijo v drugi blok jedrske elektrarne. Danes imamo na mizi pet dizajnov, od elektrarne z močjo 1000 megavatov do elektrarne moči 1650 megavatov. Eventualno lahko finančno konstrukcijo zapremo tudi s soinvestitorstvom, pri čemer pa mora Slovenija nujno obdržati najmanj 51-odstotni lastniški delež. V procesu odločanja in glede na to, kakšna tveganja in kakšne vložke lahko Republika Slovenija in podjetje GEN energija zagotovita, bomo izbrali ustrezno moč reaktorja. Zaključek, da moramo zaradi rastoče porabe že zdaj zgraditi in načrtovati dva bloka elektrarne, je po mojem odveč, en reaktor bo več kot dovolj.
Vir: Reporter, intervju z dr. Dejanom Paravanom, GEN energija