Varovana območja narave imajo tudi v Sloveniji zaradi prostorske zgostitve ohranjenih ekosistemskih storitev izjemno pomembno preživitveno in s tem varnostno vlogo. Zaradi velikega deleža vseh kategorij varovanih območij (več kot polovica državnega ozemlja), vključno z območji Natura 2000, bo morala Slovenija s pomočjo vlade, gospodarstva, strokovne javnosti in lokalnega prebivalstva najti optimalno razmerje med varovanjem narave in odgovornim ekosistemskim dvigom blagostanja ljudi. Zavarovanje narave ne bi smelo biti ovira udejanjanja sonaravnih razvojnih projektov, zlasti to velja za 25 slovenskih občin, kjer je več kot 75 % njihovega ozemlja opredeljenega kot območje Natura 2000. Prepoznavanje in finančno ovrednotenje pomena ohranjanja in opravljanja ekosistemskih storitev na varovanih območjih (tudi z vidika ekosistemske varnosti – opomba pisca) bi bistveno spremenilo ocenjevanje njihovega razvojno-varovalnega pomena. Razvojne možnosti (za)varovanih območij so predvsem v sonaravnem turizmu ter ekološkem kmetovanju, ki omogoča ohranjanje kulturne pokrajine in pomeni najbolj kakovostno sonaravno obliko kmetovanja, z minimalnim obremenjevanjem okolja.
Vir: Knjiga Ekosistemska družbena ureditev, Drugi zvezek, Slovenija in Evropa, avtor: Dušan Plut
