Podnebne krize ne moremo nasloviti v zadostni meri, če ne udejanjimo sprememb tudi v našem sistemu oskrbe s hrano – tako na strani potrošnje kot na strani proizvodnje, je bila ena pomembnejših ugotovitev dogodka v organizaciji Umanotere. Pri tem je za zmanjšanje ogljičnega odtisa v prvi vrsti nujno zmanjšati pridelavo in potrošnjo hrane živalskega izvora, t. j. mesa in mlečnih izdelkov. Ponudba rastlinskih nadomestkov mesa se hitro povečuje, prav tako raste povpraševanje po njih in dogodek je pokazal, da le-ti ne spadajo več med nišne izdelke.
Sistem oskrbe s hrano je na svetovni ravni odgovoren za tretjino vseh od človeka povzročenih emisij, pri čemer največji del teh emisij nastane v živinoreji ter zaradi izsekavanja gozdov za nove pašne površine in za pridelavo živinske krme. Nika Tavčar iz Umanotere je izpostavila, da je za uspešen prehod v podnebno nevtralno družbo pomembno, da v čim večji meri upoštevamo smernice podnebju prijaznejšega prehranjevanja: čim več rastlinske, ekološke, lokalno pridelane in sezonske hrane ter manj hrane, ki je predelana, zapakirana in zavržena.
Kljub temu, da bo potrebno potrošnjo mesa zmanjšati, ga mladi pri nas v povprečju uživajo še vedno večkrat tedensko, je izpostavila dr. Andreja Vezovnik iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Po drugi strani pa je optimističen podatek, da je 25,4 % anketiranih mladih v njihovi raziskavi dejalo, da so v zadnjem letu zmanjšali vnos mesa, kar je skladno tudi s trendi v EU. Kot ključne dejavnike, ki vplivajo na opuščanje mesa in odločanje za fleksitarijanstvo ali pa zmanjšanje potrošnje mesa, je med drugim navedla: »Podporna skupnost, odselitev od matične družine in vzpostavitev lastnega gospodinjstva, informiranost, dostopnost nadomestkov, med drugim pa tudi dovolj časa za poglabljanje v pripravo hrane, kar je mnoge mlade v času pandemije spodbudilo v prehransko tranzicijo.«
Ker se ponudba rastlinskih nadomestkov mesa povečuje, hkrati pa so ti vse bolj podobni njihovim mesnim različicam, so pri Zvezi potrošnikov Slovenije pripravili pregled rastlinskih burgerjev na slovenskem trgu, pri čemer so preverili sestavo in hranilno vrednost 18 rastlinskih burgerjev. Ponudba rastlinskih burgerjev je pestra, a Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije je poudarila, »da so med njimi velike razlike v vsebnosti beljakovin, kar tretjina pa vsebuje preveč soli.« Analiziranim izdelkom so povečini dodani številni aditivi. Prav tako visoko predelani izdelki v porcijskih embalažah niso trajnostna izbira. V primerjavi z govejim burgerjem rastlinski burgerji vsebujejo manj nasičenih maščob in beljakovin ter več prehranskih vlaknin.
Da povpraševanje po rastlinskih nadomestkih narašča, je potrdil Žiga Vraničar iz podjetja Narayan, ki je hitrorastoče živilskopredelovalno podjetje v Sloveniji in v katerem se na področju rastlinskih nadomestkov mesa v zadnjem času povezujejo z zagonskimi podjetji, ki jim pomagajo pri proizvodnji in komercializaciji njihovih izdelkov. Poudaril je, da je poleg razvoja kakovostnih izdelkov pomembna tudi inovativnost, saj sama trajnost ne bo dovolj. Kot pravi: »Trajnost je zelo pomembna in je ključno gonilo, ampak na koncu sta vseeno okus in cena izdelka tista, ki prepričata uporabnika, da izdelek poskusi in ga nato uvede v svoj tedenski meni.«
V Sloveniji je namreč potrošnja rdečega mesa in mesnih izdelkov skoraj 2-krat večja od priporočil NIJZ. K povečanju deleža sestavin lokalnega izvora v rastlinskih izdelkih, ki jih proizvajajo v Narayanu, bi jih spodbudila sistemska podpora, je povedal Žiga Vraničar: »Mi kot proizvajalci lahko pridemo do neke točke, kjer se dogovorimo z nekaj kmetijskimi pridelovalci, ampak dejansko je sistem narejen tako, da se pridelovalce spodbuja, »zapre« v proizvodnjo gensko spremenjenih sestavin, ki so na koncu krma za živali.«
Kljub temu Umanotera svetuje, da so predelana živila, kamor spadajo tudi rastlinski burgerji, na krožniku le občasno, pri čemer pri Zvezi potrošnikov Slovenije priporočajo tiste s čim manj maščobe in soli ter s čim več beljakovinami.
Vir: Umanotera
