V skladu s poročilom Združenih narodov se je treba v boju proti podnebnim spremembam, izumiranju vrst in onesnaževanju okolja bolj osredotočiti na vzroke težav. Številne rešitve na področjih odpadkov, ohranjanja narave, distributivne pravičnosti, prihodnosti in zdravja so preveč površne. Brez ponovnega razmisleka o vrednotah in načinih razmišljanja se ne bo nič spremenilo, izhaja iz poročila.
Človeštvo se na primer ne more rešiti krize zaradi plastike samo z recikliranjem, ne da bi se vprašalo, ali je sploh treba proizvajati toliko plastičnih odpadkov.
Kako od odpadkov do zaklada?
Po podatkih iz poročila Univerze Združenih narodov (UNU) vsako leto nastane dve milijardi ton gospodinjskih odpadkov, kar je dovolj, da bi z njimi napolnili vrsto ladijskih zabojnikov, ki bi 25-krat obkrožili ekvator. Eden od razlogov: surovine se pridobivajo, predelujejo v izdelke, uporabljajo in zavržejo.
Vzemimo na primer litij: uporablja se v baterijah za polnilne naprave, kot so mobilni telefoni, vendar se le redko reciklira. Ocenjuje se, da bodo zaloge litija izčrpane približno do leta 2050. Hkrati pa bo več kot 75 odstotkov litija, izkopanega do takrat, verjetno končalo kot odpadek.
Kaj pa razmislek o prihodnjih rodovih?
Poročilo postavlja pod vprašaj današnje razmišljanje in delovanje, ki je usmerjeno na »zdaj in tukaj« in ne na prihodnje generacije. Primer, ki ga ponujajo, so jedrski odpadki. Jedrska energija proizvaja radioaktivne odpadke z življenjsko dobo več kot 100.000 let. Zaenkrat ni možnosti dolgoročnega skladiščenja. To bodo očitno morale rešiti prihodnje generacije.
Več na povezavi.
