»Ekonomski kazalniki v panogi transporta zadnjih nekaj let rastejo in na podlagi tega lahko ocenjujemo, da 9.400 podjetij, ki deluje v tej panogi in zaposluje 50.000 ljudi, posluje uspešno. Panoga ustvari 8,5 mrd EUR prihodkov in 51.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega. Transportna panoga tako v Sloveniji predstavlja 8,1 % dodane vrednosti v celotnem gospodarstvu, kar jo umešča med pomembnejše v našem gospodarstvu. Ne smemo pozabiti, da se v panogi že 70 % prihodkov ustvari na tujih trgih, kar kaže, da vzdržujemo kljub vsemu konkurenčno okolje za poslovanje domačih logističnih podjetij. Slovenija je v logističnem smislu pomemben igralec v evropskem prostoru,“ je povedal Robert Sever, član UO SLZ in direktor Združenja za promet pri GZS.
Evropski parlament je potrdil spremembe zakonodaje, s katerimi zaostruje standarde za izpuste ogljikovega dioksida pri težkih vozil in uvaja nove postopne cilje za obdobje do leta 2040. Ali je to v praksi izvedljivo? Še lani je bilo namreč po podatkih ACEA skoraj 96 % prodanih novih tovornih vozil na dizelski pogon. Kaj menite?
Logistika, predvsem pa cestni transport, je že nekaj časa pod velikim pritiskom, kako doseči zastavljene cilje zelenega prehoda in zmanjšati negativne vplive na okolje. Dejstvo pa je, da v Sloveniji trenutno za prevozniški sektor ne obstaja distribucija za široko potrošnjo alternativnih goriv, ki bi nadomestila uporabo fosilnih goriv. Prav tako še ni zgrajena ustrezna infrastruktura. Na trgu pa je zanemarljiv delež vozil, ki uporabljajo pogon na nefosilna goriva.
Prevozniški sektor je z namenom blaženja podnebnih sprememb in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov že sedaj obremenjen z dajatvami in ukrepi zmanjševanja vplivov na podnebje. Te emisijske dajatve so tako na pogonsko gorivo kot na cestninjenje, kjer se dodatno zračunavajo stroški za obremenitev infrastrukture, onesnaženosti zraka, hrupa in stroški izpusta emisij CO₂. Panoga torej že plačuje davek za zmanjšanje podnebnih vplivov, trg pa še ne ponuja primernih tehnologij v pogonskih agregatih, ki bi v tovornem prometu predstavljala alternativo fosilnim gorivom na daljših razdaljah. Za električna tovorna vozila, ki se uporabljajo predvsem za distribucijo na krajših razdaljah, pa se postavlja vprašanje, ali je gospodarstvo pripravljeno plačati dva do tri krat višje stroške prevoznin zaradi visoke nabavne cene električnega tovornega vozila.
Slovenija, kot tudi ostale države članice, niso pripravljene na politično postavljen rok za zmanjšanje vozil na fosilna goriva v prometu zaradi nezgrajene infrastrukture polnilnic. Predvsem primanjkuje infrastruktura, ki bi omogočala polnjene tovornih vozil – teh ni niti na pomembnejših jedrnih TEN-T koridorjih.
Vir: Slovensko logistično združenje
