COP27 je kljub različnim ocenam o njegovi uspešnosti dosegel nekaj pomembnih prebojev. Prvič v zgodovini je bil ustanovljen sklad za pomoč državam v razvoju, ki so še posebej ranljive v kontekstu negativnih učinkov podnebnih sprememb, za naslavljanje izgub in škod, ki se nanaša na negativne in pogosto nepovratne posledice antropogeno povzročenih podnebnih sprememb na človeške skupnosti in naravo. Izgube in škode so posledica tako ekstremnih vremenskih dogodkov kot tudi potopnih, dlje trajajočih procesov, kot so dvigovanje morske gladine in taljenje ledenikov. Nov sklad, ki je namenjen tistim najbolj ranljivim, bo mobiliziral nove in dodatne finančne vire, ki bodo dopolnjevali obstoječe vire, sklade, procese ter iniciative znotraj in zunaj Konvencije ter Pariškega sporazuma.
Konferenca se je zaključila s sprejetjem krovnih sklepov, ki vključujejo ključna politična sporočila. Vanje je vključen tudi sklic na energetski sektor, kjer so države prepoznale pomen globalne energetske krize za pospešitev energetske tranzicije na čiste in obnovljive vire energije v tem kritičnem desetletju. Ponovno so potrdile zavezo za zmanjšanje rabe premoga v obratih brez tehnologij zajema in shrambe ogljika ter odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki je bila prvič vključena v proces podnebnih pogajanj na lanskoletni podnebni konferenci v Glasgowu.
V preambulo krovnega sklepa je bila vključena tudi referenca na človekovo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, ki je bila na pobudo skupine držav, vključno s Slovenijo, razglašena letos poleti v okviru Združenih narodov. Slovenija si je na podnebnih pogajanjih aktivno prizadevala za njeno vključitev v zaključni dokument COP27.
(Vir: Ministrstvo za okolje in prostor)
