Letošnji svetovni dan mokrišč, ki ga obeležujemo 2. februarja, poteka pod geslom Mokrišča za ljudi in naravo (ang. Wetlands Action for People and Nature). Posveča se boljšemu poznavanju mokrišč v naši okolici, saj le tako lahko razumemo njihovo pomembno vlogo za ljudi in naravo. Prvič po 25 letih mednarodnega obeleževanja dneva mokrišč ta poteka pod okriljem mednarodnih dni Organizacije združenih narodov (OZN), ki želi spodbuditi večja vlaganja v ohranjanje in obnovo mokrišč. Mokrišča namreč predstavljajo enega najhitreje izginjajočih ekosistemov na svetu. Ocenjuje se, da smo v zadnjih 300 letih izgubili 90 odstotkov površin mokrišč.
V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Med njimi so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena tudi na Ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (leta 1999) ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan (od leta 2006).
Mokrišča so naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. So naravne spužve, ki v sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo in skrajšajo obdobje suše ter zmanjšujejo možnosti poplav v času večjih količin padavin in visokih vodostajev. Na ta način tudi pozitivno prispevajo k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. So tudi pomemben dejavnik pri kroženju vode in kemičnih snovi v naravi.
Prav tako so mokrišča naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Več kot 40 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, zato jim rečemo tudi zibelka biotske raznovrstnosti. So pomembno življenjsko okolje za ribe, dvoživke in plazilce ter ptice, ki si najdejo tukaj svoj dom ali pa postanek na selitvenih poteh. Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in so vezane na specifična mokrišča.
