So Gic Gradnje trenutno najbolj digitalizirano gradbeno podjetje v Sloveniji?
Na tem področju res delamo zelo veliko, vendar naj o tem, ali smo najbolj digitalizirano podjetje, raje presodijo drugi. Ob tem moram poudariti, da je pri digitalizaciji treba delovati globalno in vplivati tudi na zakonodajalce, da bodo predpisali digitalne obrazce. Če pride inšpektor na gradbišče in zahteva dokumente v fizični obliki, nam njihova digitalna oblika prav nič ne koristi, če jih moramo natisniti. Zato želimo in tudi moramo ne samo zaposlene, ampak tudi partnerje, to je dobavitelje in naročnike, ter tudi javnost osveščati, da je digitalizacija naša prihodnost. Prej ko se bomo vsi tega zavedali, prej bomo imeli digitalizirano poslovanje. Je pa digitalizacija poslovanja res draga. Ampak na koncu ugotoviš, da je denar še najmanj pomemben. Pomembnejši so namreč tisti, ki uvajajo te procese. Pri nas na tem področju dela deset ljudi, nekaj je tudi zunanjih sodelavcev.
Se zaradi digitalizacije zmanjšuje število zaposlenih?
Sploh ne, ravno nasprotno. Običajno je tako, da tisti, ki sodelujejo pri uvajanju digitalizacije, v podjetju tudi ostanejo. To pomeni, da digitalizacija ne vodi v zmanjšanje števila zaposlenih, ampak v njegovo povečanje. Na koncu imaš torej digitalizirano podjetje, ampak z deset ali dvajset na novo zaposlenimi.
Vaše podjetje namenja veliko pozornost tudi trajnosti v gradbeništvu, torej zmanjševanju negativnega okoljskega vpliva gradbenih dejavnosti. Lahko o tem poveste kaj več?
Res delamo veliko tudi na tem področju, ampak o vsem še ne moremo javno govoriti, saj je marsikaj, kar želimo uvesti v svoj način poslovanja, šele v fazi poskusov. Negativni odtis gradbeništva v okolju je izredno velik. Tega se zavedamo in ker živimo od gradbeništva, moramo biti odgovorni do narave ter do družbe in okolja, v katerem delujemo. Pomemben del te trajnostne naravnanosti je ponovna uporaba gradbenih materialov. Delov starih dotrajanih zgradb ali materialov v našem podjetju ne zavržemo, ampak jih poskušamo oplemenititi in dodelati za ponovno uporabo. Kjer imamo prostor in ustrezna dovoljenja, takšne materiale zbiramo in predelujemo. Tudi v proizvodnjo svojih betonarn bi radi vključili kakšen star, dotrajan beton in ga, tako kot se to počne pri starih asfaltih, ki jih zmeljejo in nato vmešajo v nov asfalt, ponovno uporabiti. Pri betonih bi radi dosegli tudi nižji ogljični odtis. Z razvijanjem tako imenovane karbonizacije betona smo prišli že zelo daleč.
Gradbeništvo niso več samo opeke, bagri in žerjavi, dejavnost je postala zelo raznolika in zapletena, bolj kot se javnost tega zaveda.
V novi stavbi, ki jo bomo zgradili v Rogaški Slatini, bi gradbeništvo res tudi predstavili v drugačni luči. To ne bo samo nova upravna stavba, ampak bo tudi promocijski center trajnostne gradnje. O vseh podrobnostih bomo javnost obvestili še letos. Za zdaj naj povem le to, da bi v tem mednarodnem središču trajnostne gradnje med drugim radi zasnovali tudi izobraževalni center ter predstavljali dobre prakse.
Vir: Novi tednik, intervju z Ivanom Cajzekom
