Leta 2024 je bilo v Evropi več električne energije proizvedene iz sončne energije kot iz premoga. Na splošno fosilna goriva predstavljajo 29 % mešanice energetskih virov, jedrska energija pa približno četrtino. Iz obnovljivih virov smo v EU proizvedli 47,5 % električne energije.

Lani je bilo dobrih 11 % električne energije proizvedene iz sončne, dobrih 17 % pa iz vetrne energije. K temu sta prispevali tudi vodna energija in energija, pridobljena iz biomase. V primerjavi z letom 2023 se je močno povečala predvsem sončna energija (za 21,7 %). Proizvodnja električne energije iz sončne energije se po podatkih inštituta Ember povečuje v vseh državah EU.

Delezi virov elektrike
Sončna energija je leta 2024 postala najhitreje rastoči vir energije v EU in se prvič povzpela nad premog. Vetrna energija je ostala drugi največji vir energije v EU, nad plinom in pod jedrsko energijo. Vir: Ember

 

Delež fosilnih goriv v mešanici virov električne energije v Evropski uniji je bil lani rekordno nizek. Delež električne energije, proizvedene iz premoga, se je zmanjšal na manj kot deset odstotkov, kaže analiza raziskovalnega inštituta Ember. Proizvodnja električne energije iz plina se je zmanjšala že peto leto zapored in je imela leta 2024 še vedno nekaj manj kot 16-odstotni delež. Skupaj z drugimi fosilnimi gorivi, kot so nafta ali odpadki, je delež fosilnih goriv znašal približno 29 odstotkov.

Vpliv zelenega dogovora

„Fosilna goriva izgubljajo svoj vpliv na oskrbo z energijo v EU,“ pravi analitik Chris Rosslowe iz podjetja Ember. „Ko se je leta 2019 začel izvajati evropski zeleni dogovor, si je le malokdo mislil, da bi lahko energetski prehod v EU tako napredoval.“

Proizvodnja elektrike v kWh
Proizvodnja elektrike v kWh. Napredek, ki je bil dosežen v petih letih izvajanja evropskega zelenega dogovora, bi moral vzbuditi zaupanje v to, kaj je mogoče doseči do leta 2030. Vir: Ember

 

V petih letih evropskega zelenega dogovora je skokovit porast proizvodnje vetrne in sončne energije glavni razlog za zmanjšanje proizvodnje fosilnih goriv. Brez vetrnih in sončnih zmogljivosti, dodanih od leta 2019, bi EU uvozila 92 milijard kubičnih metrov več fosilnega plina in 55 milijonov ton več črnega premoga, kar bi stalo 59 milijard evrov, so izračunali v inštitutu Ember. Da bi povečale prihodnje koristi, morajo države članice EU še naprej izvajati reforme za pospešitev uvajanja vetrne energije, saj trenutno obstaja tveganje, da dobava kljub stroškovni konkurenčnosti ne bo zadostovala, so prepričani v inštitutu Ember.

Pri pripravi poročila so avtorji analizirali podatke o proizvodnji in povpraševanju po električni energiji v vseh 27 državah EU.