Ekstremni vremenski dogodki so in bodo v času podnebnih sprememb vse pogostejši. »Scenariji podnebnih sprememb predvidevajo več podobnih poletij, kot je bilo lansko, torej z več vročine in suše in posledično tudi z več požari. Ne bodo pa vsa poletja taka. Letos smo do zdaj doživljali odklon v drugo smer, ob sicer še vedno nadpovprečnih temperaturah smo imeli nadpovprečne količine padavin. Več vodne pare v ozračju pomeni več energije za burne vremenske procese. Poletja bodo vroča in sušna in/ali z več krajevnimi neurji. Mirnih poletij bo v prihodnosti še manj. Seveda so bila neurja tudi v preteklosti, pred 30, 40 ali 50 leti, ampak ob višjih povprečnih globalnih temperaturah bo vse lahko le še bolj intenzivno.«
Podatki evropske podnebne mreže Copernicus Climate Change Service (C3S) so pokazali, da je bil julij najbolj vroč mesec na svetu glede na dolgoletno povprečje. Deli Evrope so se kuhali v vročini, predvsem v južni Evropi so se borili tudi z gozdnimi požari, tudi na območjih na južni polobli, kjer je zdaj zima, je bilo zelo toplo. Svetovna povprečna temperatura je prejšnji mesec znašala 16,95 stopinje Celzija, s čimer je prejšnji rekord iz leta 2019 presegla za 0,33 stopinje. Julij je bil približno 1,5 stopinje Celzija toplejši od povprečja v obdobju 1850-1900 in 0,72 stopinje toplejši od povprečja 1991-2020. Na globalni ravni je bil rekorden tudi junij. Po podatkih C3S je bil junij 0,5 stopinje Celzija nad povprečno temperaturo za ta mesec v obdobju 1991-2020. Temperature so seveda le eden izmed kazalnikov spreminjanja podnebja oziroma narave.
»Za današnjo družbo je bilo to škodljivo delovanje voda, toda to je naravni proces, ki milijone let preoblikuje površine. Voda ne izbira, tekla bo, tudi če so na njeni poti hiša, hlev, cesta. Mi postavljamo objekte v prostor, ki ga je imela oziroma ga lahko ima v lasti voda. Zdaj smo videli, koliko prostora se lahko polasti. To je za nas priložnost za razmislek o nadaljnjih korakih,« poudarja Janez Polajnar. »Novim razmeram se lahko prilagodimo in vodi pustimo prostor, da se neškodljivo razlije. Treba je začeti drugače razmišljati. Krajev ne moremo premakniti, a obstajajo tehnične rešitve, da del vode lahko zadržimo v zgornjih delih porečij. Torej je treba sprejeti kombinacije tehničnih rešitev s sonaravnimi, seveda je potreben tehten premislek pri prostorski politiki poseljevanja in umeščanja infrastrukturnih, gospodarskih in tudi stanovanjskih objektov v prostor,« še opozarja hidrolog.
Vir: Janez Polajnar in Brane Gregorčič v Delu
