Podnebni vrh Združenih narodov COP28 se je končal s sprejetjem sporazuma, ki prvič v zgodovini podnebnih konferenc poziva k najbolj nujnemu: prehodu stran od fosilnih goriv. Za to je bilo potrebnih kar 28 let in 28 podnebnih konferenc, a ob tem se je treba zavedati, da gre tudi tokrat zgolj za nezavezujoč poziv na deklarativni ravni, ki je še vedno daleč od tega, kar bi bilo potrebno za reševanje podnebne krize.
Čeprav smo priča naraščanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju, ki bodo leta 2023, kot tudi globalne povprečne temperature, dosegle novo rekordno vrednost, to ni imelo velikega vpliva na skupni dogovor ob zaključku COP28, ki ostaja povsem nezadosten. V zvezi s tem v Umanoteri izpostavljajo tri točke:
- Končno prehod stran od fosilnih goriv
- Vprašanje globalne podnebne pravičnosti
- Naslavljanje netrajnostnosti prehranskih sistemov
Ob ponovnem podnebnem razočaranju je za konec Ajda Cafun iz Umanotere poudarila, da je “proces podnebnih vrhov, kot se je odvijal do sedaj in čemur smo bili priča tudi v zadnjih tednih, povsem vpet v logiko obstoječega družbenega sistema in razmerij moči v njem. Podnebna zasedanja s ciljem preprečevanja globalnega segrevanja potekajo že celih 28 let, izpusti toplogrednih plinov pa še vedno naraščajo, ko bi morali že strmo padati. Vse to kaže, da so podnebni vrhovi v trenutni formi neučinkoviti, saj postavljajo interese kapitala pred interese ljudi in planeta. Osnovna enačba teh konferenc je vselej bila in ostaja ohranjanje profitov ob hkratnem zmanjševanju emisij, kar pač ni združljivo.”
Vir: Umanotera
