Povprečni skupni stroški kapitala za projekt Jek 2 za 1100 MW reaktor, ki ga navaja energetsko dovoljenje nekdanje vlade za Jek 2 iz julija 2021, bi znašali okrog 11,5 milijarde evrov, celotni stroški projekta pa bi presegli 15 milijard. Ta ocena predstavlja 3- do 5-krat višje celotne stroške, kot jih je za projekt Jek 2 pred več kot petnajstimi leti ocenilo podjetje Gen energija (3,5 do 5 milijard evrov). Nove ocene Gen energija ne želi objaviti, med neuradnimi ocenami pa še vedno kroži strošek 5-7 milijard evrov.
Celotni stroški kapitala za projekt Jek 2 bi bili približno 12-krat višji od stroškov za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Na enako moč v kilovatih (kW) bi bili ti stroški približno za 11-krat višji kot za nove velike komunalne sončne elektrarne in 8-krat višji kot za nove velike vetrne elektrarne (vetrne farme ali parki) oziroma najmanj 3-krat višji glede na količino proizvedene elektrike. Projekt Jek 2, ki bi presegel 17 milijard evrov, bi bil ekonomsko nevzdržen, saj bi predstavljal več kot četrtino letnega bruto domačega proizvoda Slovenije (BDP) oziroma več, kot je letni proračun države. Zaradi zelo velike obremenitve državne blagajne bi bil ta projekt v nasprotju s fiskalnimi pravili Slovenije in Evropske unije. Na svetu ni države, ki bi več kot četrtino svojega letnega BDP namenila zgolj za en visoko tvegan energetski projekt. Jek 2 bi zagotovo predstavljal nasedlo naložbo z velikimi finančnimi izgubami.
Tudi »nove« tehnologije (koncepti in prototipi reaktorjev obstajajo že več desetletij, torej v resnici ne gre za novost), ki jih jedrska industrija danes poudarjeno najavlja (kot so četrta generacija reaktorjev – Gen IV in tako imenovani mali modularni reaktorji – SMR – Small Modular Reactors), ugotovitev glede ekonomske nekonkurenčnosti jedrske industrije ne spremenijo. Nasprotno, celotni stroški za SMR (velikosti 50-300 MV) naj bi bili glede na megavat moči zaradi fiksnih varnostnih stroškov, ki so enaki kot za velike, in drugih stroškov mnogo višji kot za velike jedrske reaktorje. Trenutno je na svetu v razvoju več kot 70 različnih tehnologij SMR brez medsebojnih povezav in zato brez možnosti za prevladujoče jedrske licence. Po mnenju stroke je morebitni stroškovno učinkoviti komercialni prihod SMR na trg čez deset ali petnajst let minimalen, za pravočasno razogljičenje energije pa mnogo prepozen.
Vir: Sobotna priloga, avtor Zoran Kus
