Več kot 100 udeležencev spletnega dogodka o okolju in zdravju prijaznejši hrani, ki ga je organizirala Umanotera v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije, se je strinjala s tem, da je za naslavljanje podnebne in okoljske krize nujno, da potrošniki sprejemamo bolj trajnostne prehranske odločitve in da se s problemom zelenega zavajanja soočimo tudi na sistemski ravni. Potrošniki lahko s svojimi trajnostnimi nakupovalnimi izbirami pomembno prispevamo k naslavljanju podnebne in ekosistemske krize, pri čemer so nam lahko v pomoč okoljski znaki in certifikati. Vendar je v množici oznak, predvsem na živilskih izdelkih, težko prepoznati tiste, ki so zaupanja vredni in ki zagotavljajo, da so izbrani izdelki resnično okolju in zdravju prijazni. Zato je pomembno v izogib zelenemu zavajanju potrošnike o tem informirati.
Kot pravijo na Umanoteri, so osnovni principi podnebju in zdravju prijaznejše hrane znani, to so več rastlinske, ekološke, lokalno pridelane in sezonske hrane ter manj hrane, ki je predelana, zapakirana in zavržena.
Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije je predstavil izsledke raziskave o dojemanju trajnosti med potrošniki, ki je pokazala, da smo prebivalci Slovenije med državami, ki nadpovprečno dojemamo trajnost prehranskih izdelkov. Pri tem je izpostavil: »Menimo, da se obnašamo dovolj trajnostno, a čisto iskreni vendarle nismo. Strokovnjaki namreč menijo, da zmanjševanje uživanja mesa in drugih živalskih izdelkov najpomembnejše prispeva k trajnosti prehranjevanja, raziskava pa je pokazala, da ima Slovenija enega od najvišjih deležev prebivalcev, ki se mesu ne mislijo odpovedati.« Petina vprašanih je kot eno od ovir za to, zakaj se ne obnašajo bolj trajnostno, navedla pomanjkanje informacij. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so preverili, kakšne in katere oznake so natisnjene na nekaterih živilskih izdelkih in kot pravi Boštjan Okorn številnim oznakam ne moremo zaupati, saj za njimi ni dovolj transparentnih kriterijev in neodvisnega preverjanja. Le redke trajnostne oznake pa pokrivajo tako ekološki kot tudi socialni del proizvodnje.
Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije je ob tem poudarila, da lahko potrošniki »zaradi rednega nadzora ekološkega kmetijstva in postopka certificiranja, ki ga prepoznamo po zelenem listu EU, takšnim živilom tudi zaupamo.« Ob tem je izpostavila, da je »v trgovinah ponudba ekoloških živil iz pregledanih skupin skopa, še posebej ponudba tistih, ki izhajajo iz slovenske kmetijske pridelave. Ekološki izdelki so običajno dražji od konvencionalnih, posamezni izdelki pa so po ceni lahko tudi primerljivi.« Da bi po ekoloških izdelkih posegalo čim več potrošnikov, bi jih bilo smiselno uvrstiti tudi na police med običajnimi izdelki, predlaga.
Zadnja raziskava Evropske potrošniške organizacije je pokazala, da sta kar dve tretjini evropskih potrošnikov pripravljeni spremeniti svoje prehranjevalne navade iz okoljskih vzgibov. Kot sta izpostavili Camille Perrin in Patrycja Gautier iz Evropske potrošniške organizacije BEUC, pa »imajo mnogi s tem težave zaradi pomanjkanja jasnih informacij o oznakah. Od CO2 nevtralnih banan in mleka ter trajnostno pridelanih izdelkov pa do okolju prijazne embalaže; oznake o blagodejnosti živil za planet so preplavile trg.« V luči spreminjanja zakonodaje na tem področju in večje transparentnosti pri komuniciranju sta poudarili, da je zdaj »skrajni čas, da odločevalci na ravni EU naslovijo zeleno zavajanje in vzpostavijo pregled nad tem, kako proizvajalci hrane komunicirajo prijaznost svojih izdelkov do okolja.«
Vir: Umanotera
