EU je zavezana do leta 2050 postati podnebno nevtralna, ni pa še sprejela pravno zavezujočih vmesnih ciljev. Do leta 2040 naj bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov, pred uzakonitvijo pa Komisija razmišlja o različnih poteh do doseganja tega vmesnega cilja. Države članice se v svojih stališčih namreč precej razhajajo.
Evropska unija je do leta 2050 pravno zavezana doseči podnebno nevtralnost, ni pa še uzakonjen vmesni cilj, ki predvideva 90 odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040. Evropski komisar za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra naj bi razmišljal o omilitvi doseganja tega podnebnega cilja, in sicer zaradi skrbi glede stroškov, ki bi jih doseganje imelo za kmetijstvo in težko industrijo ter pomislekov nekaterih držav članic.
Preberite še: Svet EU potrdil zamik izvajanja CSRD in CSDDD
Cilj naj bi sicer ostal enak, a bi bila za njegovo lažje doseganje Komisija pripravljena predlagati zakonodajo, ki bi pri tem upoštevala izravnavo, ki jo države dosegajo s plačevanjem za zniževanje izpustov v drugih državah, npr. s financiranjem projektov ali s kupovanjem emisijskih kuponov na mednarodnih trgih. Možnost je tudi upoštevanje zniževanja ogljika v ozračju, ki se ga lahko dosega s pogozdovanjem ali s tehnološkimi rešitvami, navaja Politico.
Komisija naj bi razmišljala tudi, da med ciljem 55 odstotnega zmanjšanja izpustov do leta 2030 in ciljem leta 2040 emisij ne bi bilo potrebno zniževati linearno. To pomeni, da bi države lahko pospešile doseganje cilja pred koncem desetletja, kar bi povzročilo večje skupne izpuste znotraj obdobja.
Različna stališča držav članic
Madžarska cilj odločno zavrača, piše Euronews. Uzakonitev cilja je predvidena z običajnim zakonodajnim postopkom, tj. kvalificirano večino Sveta EU in večino v Evropskem parlamentu, a madžarska ministrica za okolje Anikó Raisz vztraja, da gre za tako pomembno temo, da bi bila potrebna soglasna podpora. Do 90 odstotnega cilja sta skeptični tudi Češka in Slovaška, italijanska vlada pa naj bi se zavzemala za znižanje na 85 ali celo 80 odstotkov.
Po drugi strani cilj podpira Španija, ki poziva k čimprejšnjemu sprejemu ustrezne zakonodaje, podobno stališče pa ima tudi Finska.
Francija, Nizozemska in Nemčija cilj načeloma podpirajo, a se zavzemajo, da bi bil zastavljen na pragmatičen in izvedljiv način.
