Na območju nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu so nastale ormoške lagune, ki kipijo od življenja. Tam se namreč nahaja 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic.
Na območju rezervata je bilo skupaj zabeleženih 220 vrst ptic, od katerih jih 85 na območju redno ali občasno gnezdi. Ostale vrste so običajno tam opažene na selitvi ali pozimi. Kot pojasnjuje Ana Vaupotič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOOPS), je območje posebej pomembno za rjavega lunja, ki v Sloveniji gnezdi samo tukaj in za nekatere druge vrste, kot so konopnica, reglja, kostanjevka, rdečenogi martinec idr., ki v Sloveniji gnezdijo na manj kot petih drugih lokacijah. Na območju se redno pojavlja tudi vidra, opazili so tudi bobra. V bazenih pa prebiva tudi avtohtona sladkovodna želva, močvirska sklednica.
Za aktivno upravljanje rezervata s pomočjo paše je bil vzpostavljen pašni sistem. Na območje je bilo namreč naseljenih 10 vodnih bivolov, čreda danes šteje 45 glav. Zgradili so tudi hlev, v katerem so štirje poniji in koza. Nekdanja strojnica je bila preurejena v pisarno, okolica pisarne pa v učni vrt s prikazi dobrih praks, kot so zeliščni vrt, visokodebelni sadovnjak, mlaka, hotel za žuželke, gnezdilnice. Celotno območje danes zajema raznovrstne habitate, kot so poplavni gozd, odprte vodne površine, trstišča in druga močvirska vegetacija, blatni poloji, travišča, grmišča.
Kako je območje nastalo? V procesu zapiranja tovarne sladkorja Ormož, ki je bila posledica reforme sladkornega sektorja v Evropski uniji, se je pokazala želja in priložnost, da območje lagun s svojo izjemno biotsko pestrostjo tudi v prihodnje ostane v službi varstva narave. Vodstvo tovarne je idejo podprlo, z njo pa se je strinjal tudi večinski lastnik – nizozemska korporacija Royal Cosun. Ta je 2. marca 2010 celotno območje bazenov podarila DOPPS z namenom vzpostavitve naravnega rezervata. Gre za izjemen primer, kako zapuščeno industrijsko območje spremeniti v naravni rezervat, ki kipi od življenja.
Vir: Čas za zemljo
