Pri zastavljenih podnebnih ciljih EU bodo pomembno vlogo imela tudi sredstva nacionalnih proračunov. Uporaba orodij, kot je zeleno proračunsko načrtovanje, bo pomagala preusmeriti javne naložbe, potrošnjo in obdavčitev na področja t.i. zelenih prioritet ter omejiti škodljive subvencije. Enotne opredelitve, kaj je zeleno, še ni. Metodologija za zeleno proračunsko načrtovanje pa izhaja iz Uredbe o taksonomiji, ki za zeleno šteje vse, kar bistveno prispeva k vsaj enemu od okoljskih ciljev in hkrati bistveno ne škoduje kateremu od njih. Zato je ključno, da se z vidika doseganja ciljev zakona, določenih v 3. členu, v oblikovanju proračunske politike uvede to orodje na način, da neposredni proračunski uporabniki proračuna pri uvrščanju projektov in ukrepov v načrt razvojnih programov opravijo oceno označevanja z vidika okoljskih ciljev iz Uredbe EU o taksonomiji. Oceno za prihodke in davčne izdatke opravi Ministrstvo za finance. V skladu s postopki priprave zaključnega računa proračuna, kot so določeni v zakonodaji s področja javnih financ, bo Ministrstvo za finance zaključnemu računu proračuna priložilo tudi poročilo o realiziranih proračunskih odhodkih, prihodkih in davčnih izdatkih, ocenjenih v skladu z metodologijo za zeleno proračunsko načrtovanje, kot bo izhajalo iz ocen neposrednih proračunskih uporabnikov. Z vidika zasledovanja cilja tega zakona so za blaženje podnebnih sprememb in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov najbolj problematične spodbude za rabo fosilnih goriv, saj upravičence spodbujajo k njihovi rabi in tako posredno k ustvarjanju več emisij toplogrednih plinov, zato se v celoti odpravijo.
Vir: Podnebni zakon (osnutek 16102023)
