Benjamin Jošar, Triglav skladi: Načela ESG o okoljskem, družbenem in upravljavskem odgovornem ravnanju vključujejo tudi upravljavski vidik, kjer frontalno trčita dva koncepta: na eni strani maksimiranje dobička za delničarje, na drugi pa večja participacija zaposlenih in drugih deležnikov pri poslovanju podjetja. Kako vidite to nasprotje interesov? To je moja priljubljena tema. Koncept maksimiranja vrednosti delničarjev ali celo nadvlade delničarjev se počasi izpeva. Tu tiči koncept vrednosti za delničarje z deležniškim pristopom. Spreminja se dolgoletna paradigma, da iz omejenih virov dosegamo maksimalen rezultat. Vedno bolj prihaja v ospredje načelo, da iz danih virov ne delamo škode kot take. Prvi koncept zasleduje donosnost zelo kratkoročno, drugi pa pomeni razvoj in je usmerjen v prihodnost. Počasi se premikamo proti pogledu, da podjetja ne smejo delati škode ali pa jo morajo minimizirati. Hkrati pa morajo skrbeti za razvoj.
O kateri škodi govorimo? Škodi do deležnikov – to je generalni koncept. Podjetja poslujemo v določenem okolju in imamo različne deležnike: zaposlene, stranke, lastnike, okolje, v katerem delamo, državo, regulatorje. In pri poslovanju moramo upoštevati interese vseh teh deležnikov. Spomnimo se načela maksimiranja vrednosti delničarjev na škodo vseh drugih, kot je bilo v 70. ali 80. letih prejšnjega stoletja, ko je bila – po takrat prevladujoči ekonomski logiki – naloga podjetij izključno delati dobiček. A če delaš škodo drugim deležnikom, že na srednji, zagotovo pa na dolgi rok ne boš več ustvarjal nobene vrednosti. Zato mora vsak posamezni deležnik imeti neko vrednost od delovanja podjetja kot takega. Ta princip posledično vodi v to, da se bo maksimiralo tudi premoženje lastnikov, delničarjev. Ne strinjam se s tem, da je upoštevanje načel ESG v škodo lastnikov. Je v korist lastnikov, morda je potrebno le boljše razumevanje.
Vir: Iz intervjuja v Sobotni prilogi Dela
