Študija združenja WWA razkriva, da lahko z globalnim segrevanjem v prihodnosti pričakujemo intenzivnejše in pogostejše poplave, kakršnim smo bili priča nedavno v Srednji Evropi. Toplejše ozračje namreč lahko zadržuje več vlage, Evropa pa se med celinami najhitreje segreva. Izboljšane vremenske napovedi in možnost priprav na poplave so ob nedavnem ciklonu Boris preprečile še večjo škodo, cena popoplavne sanacije pa kaže na resnično ceno podnebnih sprememb.
Ciklon Boris je nedavno razdejal države Srednje Evrope, najbolj pa so bile prizadete Poljska, Češka republika, Romunija, Avstrija in Italija. V poplavah je umrlo 24 ljudi, nastalo pa je za več milijard evrov škode. A gre le za opozorilo na to, kaj nas čaka v prihodnosti, zdaj svarijo znanstveniki. Združenje World Weather Attribution (WWA), ki raziskuje vpliv podnebnih sprememb na vremenske pojave, opozarja, da je bilo nedavno štiridnevno obdobje najbolj deževno v zgodovini Srednje Evrope, podnebne spremembe pa podvojijo možnost nastanka takšnih pojavov. Za vsako stopinjo Celzija toplejše ozračje namreč lahko zadržuje 7 odstotkov več vlage, kar privede do intenzivnejših deževij.
Preberite še: EK predlagala izplačila za okrevanje po naravnih nesrečah, tudi Sloveniji
V današnjih razmerah, ko se je ozračje zaradi izpustov toplogrednih plinov že segrelo za 1,3°C, se pojavi, kot je ciklon Boris, pričakujejo na vsakih 100 do 300 let. Če globalno segrevanje doseže 2°C, bodo podobni pojavi za 5 odstotkov intenzivnejši in za 50 odstotkov pogostejši. Brez ambicioznejših podnebnih ciljev se sicer pričakuje, da bo globalno segrevanje do konca stoletja doseglo 3°C, pri čemer se Evropa med celinami najhitreje segreva.
Vremenske napovedi in priprave preprečile dodatne smrtne žrtve
Kot še poroča BBC, se vremenske napovedi izboljšujejo in so tokrat omogočile državam, da se na poplave pripravijo. Smrtnih žrtev kljub tokratnim intenzivnejšim in obsežnejšim poplavam tako ni bilo toliko, kot ob poplavah v letih 1997 in 2002. Evropska unija je že napovedala 10 milijard evrov pomoči prizadetim državam, soavtorica študije WWA in višja predavateljica podnebnih znanosti na Imperial College London Friederike Otto pa ob tem opozarja: “To samo kaže na to, kako drage so podnebne spremembe.”
