Na dan, ko so poslanci evropskega parlamenta (EP) podprli predlog uredbe o obnovi narave, ki je podlaga za obnovo ključnih ekosistemov, tudi mokrišč, pomembnih za blaženje poplav, so glasovali proti vključitvi govedoreje v predlog revizije direktive o industrijskih emisijah. To je še ena zmaga evropske konservativne in desne politične struje, ki kampanjo za volitve v evropski parlament prihodnje leto gradi na utrjevanju prepričanja, da je zaščitnica interesov evropskih kmetov. Evropska komisija (EK) je predlog revizije direktive o industrijskih emisijah, ki je sestavni del svežnja evropske zakonodaje za zmanjšanje toplogrednih emisij in doseg podnebne nevtralnosti do leta 2050, predstavila aprila lani. Predlog predvideva, da se obveznosti za zmanjšanje izpusta onesnaževal v zrak in vodo ter za zmanjšanje nastajanja odpadkov, ki izhajajo iz sedanje direktive, veljavne od leta 2010, razširijo na več tržnih živinorejskih farm v EU. Vanj naj bodo vključene večje govedorejske farme ter več prašičjih in perutninskih farm. Poleg tega je komisija predlagala enotni prag 150 enot živali za vstop v sistem poročanja po razširjeni direktivi.
Nova pravila bi po oceni učinka, ki jo je opravila evropska komisija, k izpolnjevanju obveznosti iz direktive zavezala okoli 13 odstotkov evropskih živinorejskih obratov, ki so odgovorni za 60 odstotkov emisij amonijaka iz evropske govedoreje in 43 odstotkov emisij metana. Predlog revidirane direktive je zelo razburil industrijo, države članice in Evropsko ljudsko stranko (EPP), v kateri menijo, da bo čezmerno obremenil male in srednje velike družinske kmetije.
Evropski parlament je na glasovanju o svojem pogajalskem stališču do predloga revizije direktive (11. julija) zatrl prizadevanja komisije. Zavzel se je za izključitev govedorejskih farm iz obveznosti po direktivi in ohranitev dosedanjih pravil za industrijske farme, med katere spadajo tiste, ki imajo več kot 40.000 kokoši oziroma piščancev, 2000 prašičev ali 750 svinj.
Po podatkih Evropske okoljske agencije 54 odstotkov izpustov metana, ki jih s svojimi dejavnostmi povzročamo ljudje, izhaja iz živinoreje; večino izpustov iz te pa povzroča govedoreja. Živinoreja je tudi vir onesnaževanja voda, zraka in zemlje zaradi izpustov amonijaka in dušikovega oksida. Odgovorna je za 73 odstotkov onesnaževanja voda, ki ga povzroča evropsko kmetijstvo. Kmetijstvo je odgovorno za 94 odstotkov izpustov amonijaka, večina ga prihaja iz živinoreje, od tega največ iz govedoreje.
Vir: Delo
