Evropska komisarka Jessika Roswall je potrdila, da namerava Komisija predlagati prepoved uporabe per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) v izdelkih široke potrošnje, pri čemer bi bili lahko izvzeti medicinski izdelki in uporaba v okviru zelenih tehnologij. PFAS so sporne zaradi svoje obstojnosti, saj lahko onesnažujejo podzemno vodo, površinsko vodo in tla, čiščenje pa je drago.
Evropska komisija namerava predlagati prepoved per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) v izdelkih široke potrošnje, je v intervjuju za Reuters potrdila evropska komisarka za okolje, odpornost voda in krožno gospodarstvo Jessika Roswall.
Preberite še: Največ mikroonesnaževal je iz farmacevtskih, kozmetičnih izdelkov in industrije – ESG 188
Danska, Nemčija, Nizozemska, Norveška in Švedska so široko prepoved PFAS podprle že pred dvema letoma, Roswallova pa zdaj pravi, da do predloga ne bo prišlo pred prihodnjim letom, saj morajo določiti izjeme “nujne uporabe”. Med slednje bi se lahko uvrščala uporaba PFAS v inhalatorjih za zdravljenje astme in polprevodnikih, ki se uporabljajo v okviru t. i. “zelenih tehnologij”, na primer električnih vozil.
Uporaba PFAS sporna zaradi obstojnosti
Kot navaja Evropska agencija za kemikalije (ECHA), vse PFAS vsebujejo ogljikovo-fluorove vezi, ki so ene najmočnejših kemijskih vezi v organski kemiji.
To pomeni, da so med uporabo in tudi v okolju odporne proti razgradnji. Večina PFAS se tudi zlahka prenaša v okolju in razdalje od vira do sproščanja so lahko zelo velike.
PFAS tako pogosto onesnažujejo podzemno vodo, površinsko vodo in tla. Čiščenje onesnaženih mest je tehnično zahtevno in drago. Če se bodo sproščanja nadaljevala, se bodo te snovi še naprej kopičile v okolju, pitni vodi in hrani.
