Poslanci so 12. marca sprejeli načrte za zmanjšanje porabe energije in emisij toplogrednih plinov v stavbnem sektorju. O načrtih so že dosegli dogovor s Svetom. Namen predlagane revizije direktive o energetski učinkovitosti stavb je znatno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in porabo energije v stavbnem sektorju do leta 2030, do leta 2050 pa mora ta sektor v Uniji postati podnebno nevtralen. Cilja direktive sta tudi obnova energetsko najmanj učinkovitih stavb in boljša izmenjava informacij o energetski učinkovitosti. Nove stavbe morajo biti od leta 2030 brezemisijske, nove stavbe, v katerih delujejo javni organi oziroma so v njihovi lasti, pa naj bi bile brezemisijske že od leta 2028. Države članice bodo lahko upoštevale potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu stavbe, kar vključuje proizvodnjo in odlaganje uporabljenih gradbenih materialov. Za stanovanjske stavbe pa bodo morale članice sprejeti ukrepe za zmanjšanje povprečne porabe primarne energije za vsaj 16 % do leta 2030 in za vsaj 20 do 22 % do leta 2035.
V skladu z novo direktivo bodo morale države članice do leta 2030 z izpolnjevanjem minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti obnoviti 16 %, do leta 2033 pa 26 % energetsko najmanj učinkovitih nestanovanjskih stavb. Če bo to tehnično in finančno izvedljivo, bodo morale države članice do leta 2030 postopno namestiti naprave za sončno energijo na javnih in nestanovanjskih stavbah, odvisno od njihove velikosti, ter na vseh novih stanovanjskih stavbah. Države članice morajo sprejeti ukrepe za razogljičenje ogrevalnih sistemov in postopno opuščanje fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju. Cilj je, da bi do leta 2040 popolnoma opustili kotle na fosilna goriva. Subvencioniranje samostojnih kotlov na fosilna goriva bo od leta 2025 prepovedano. Finančne spodbude bodo še vedno mogoče za hibridne sisteme ogrevanja, kot so kombinacija kotla s toplotno napravo za sončno energijo ali toplotno črpalko. Iz novih pravil je mogoče izvzeti kmetijske stavbe in stavbe kulturne dediščine, države članice pa se lahko odločijo, da bodo izvzele tudi stavbe, ki so zaščitene zaradi posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena, začasne stavbe ter cerkve in bogoslužna mesta.
Vir: Evropski parlament
