»Oskrba z energenti iz Rusije za zdaj poteka nemoteno, sistem deluje, potrjeno je stabilno obratovanje prenosnih sistemov,« je na seji poudaril predsednik EZS Marjan Eberlinc, sicer direktor Plinovodov (slovenski sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina). Prenos povsod ustreza nominiranim količinam (Ukrajina, Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Nemčija). Razmere v ukrajinskem prenosnem sistemu se v zadnjih dneh niso spremenile, sistem omogoča tranzitne tokove, ki so se na povezavi Ukrajina/Slovaška v dneh po začetku invazije postopoma povečevali. Severni tok obratuje na polni zmogljivosti.
Eberlinc je izpostavil znana dejstva: da ruski plin pokriva okvirno 40 % evropskih potreb po plinu, da so na voljo štiri glavne dobavne poti za ruski plin v Evropo in da se po ozemlju Ukrajine izvaja približno tretjina tranzita ruskega plina v Evropo. Dodal je, da je Vzhodna Evropa po deležu bolj odvisna od ruskega plina kot zahodna Evropa ter da plin iz terminalov utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) še ne dosega dobav ruskega plina. Ob tem je izpostavil potrebe po dodatni diverzifikaciji virov.
Nastala kriza bo imela dolgoročnejše posledice na energetskem trgu, saj se bo ta odražala tako v delovanju trga kot tudi na področju infrastrukture, ki jo bo treba nadgraditi za zagotavljanje stabilne, zanesljive in cenovno konkurenčne energetske oskrbe ter čim večjega deleža lastnih virov. Na kratki rok je treba zaradi nastale izredne in zaostrene situacije ter velikega tveganja omejitev ali prekinitev obstoječih dobav energentov delovanje sistema stabilizirati in zagotoviti stalne in zanesljive dodatne energetske vire.
