Skupna raba energije se je v letu 2022 nekoliko zmanjšala, za okoli 2 %, tako da se je ob višji gospodarski aktivnosti energetska produktivnost močno izboljšala, a manj kot v EU. Primarna raba energije je bila v letu 2020 za okoli 14 % manjša, to je ugodnejša od ciljne. V kriznih letih 2009 in 2020 se je medletno znižala za 12 % in 6 %, kar je bistveno prispevalo k doseganju cilja. V letu po izbruhu epidemije, to je v letu 2021, se je skupna raba energije povečala za več kot 3 %, v letu 2022 pa se je z energetsko krizo ponovno zmanjšala. Raba energije se je povečala le v prometu, v industriji in gospodinjstvih pa se je zaradi energetske krize znižala (visoke cene, varčevanje z energenti), hkrati pa je bila zaradi suše precej manjša tudi raba hidroenergije. Raba energije za ogrevanje se je v daljšem obdobju zmanjšala zaradi varčnejše rabe, energetske sanacije stavb, večjega izkoristka kurilnih naprav in drugih ukrepov za večjo učinkovitost, pa tudi pod vplivom toplejših zim. V strukturi rabe energije v gospodinjstvih se je znižal delež kurilnega olja, povečal pa pri rabi električne energije in toplote iz okolice. V letu 2022 se je raba energije v gospodinjstvih zmanjšala za desetino zlasti zaradi manjše rabe lesa (težave z dobavo peletov in relativno visoke rasti njihovih cen). Ker so imele omejitve med epidemijo leta 2020 posebno velik vpliv na promet, se je sproščanje v naslednjih dveh letih odrazilo v močno povečani rabi tekočih goriv. Energetska produktivnost (merjena z razmerjem med BDP in celotno rabo energije), ki se je ob relativno nižji rasti BDP po finančni krizi izraziteje izboljševala šele po letu 2017, se je izboljšala tudi v letu 2022. V zadnjih letih je bil precejšni napredek dosežen v predelovalni industriji, kjer je energetska produktivnost že od leta 2019 višja kot v EU. Zmanjševanje rabe energije bi bilo uspešnejše, če se ne bi zaradi tranzitne lege v razširjeni EU v nekaj letih pred gospodarsko-finančno krizo zelo povečala raba energije v cestnem prometu.
Vir: UMAR, Poročilo o razvoju 2024
