Za EU je značilno ravnovesje v deležu gozdnih in kmetijskih ekosistemov, saj je leta 2017 gozd prekrival 38,4 % površja, kmetijske površine pa 39,3 %, v obdobju 1990-2015 so se v EU gozdne površine povečale za 8,7 % (The EU in the …, 2020,141), povečuje pa se tudi delež pozidanih površin kar zmanjšuje nezamenljive ekosistemske storitve in biokapaciteto. EU z okoli 6 % svetovnega prebivalstva z materialno dejavnostjo porablja slabo petino biokapacitete planetarnega ekosiste4ma. Po mnenju Evropske komisije bi morale vse politike EU prispevati k ohranjanju in obnovi evropskega naravnega kapitala (Evropski zeleni dogovor, 2019).
Ekološki odtis (sintezni kazalec pritiskov na okolje) povprečnega prebivalca EU je skoraj 3-krat nad planetarno sprejemljivo ravnijo, ogljični pa 5-krat nad samočistilnimi zmogljivostmi svetovnega ozračja. Blaginjski in ekonomski model trajnostno šibke EU je torej medgeneracijsko in globalno dolgoročno glede na negativne okoljske posledice in prekomerno porabo surovin, energije in prostora neprimeren, saj poraba naravnih virov in okoljski pritiski na prebivalca bistveno presegajo zmogljivosti planeta. Vendar velja hkrati podčrtati, da je EU prvi okoljski akcijski program sprejela in začela udejanjati leta 1972, obenem pa je na področju globalnega varovanja okolja, ohranjanja narave in umirjanja podnebnih sprememb vodilna skupnost (Taxonomy – Technical Report, 2019).
Leta 2008 je bil ekološki odtis na povprečnega prebivalca EU 4,7 gha, še nekoliko višji pa je bil leta 2010, in sicer 4,8 gha na prebivalca (Living Planet Report, 2012; 2014; Poročilo o razvoju, 2016). V obdobju po letu 1970 se je vrednost ekološkega odtisa na prebivalca EU stabilizirala na okoli 4,5 – 5 gha, kar pomeni, da za okoli 2,6-krat presega evropsko biokapaciteto in globalno biokapaciteto, ki znaša 2,2 gha/prebivalca. EU se dejansko ni odpovedala modelu količinske gospodarske rasti, saj se na splošno ekološki odtis na prebivalca ni zmanjšal, obenem so se v zadnjih 20 letih številna snovno-energetsko, vodno, emisijsko in prostorsko zahtevna podjetja preselila v države v razvoju, potrošnja evropskega prebivalstva je še vedno zelo visoka (Poročilo o okolju 2017).
Vir: Knjiga Ekosistemska družbena ureditev, Drugi zvezek, Slovenija in Evropa, avtor: Dušan Plut
