V Sloveniji so bile lani 4004 ekološke kmetije (slabih šest odstotkov vseh) ter 530 živilskopredelovalnih obratov in distributerjev ekoloških sestavin. Evropska uredba za ekološko kmetijstvo dovoljuje, da vsaka država članica vključevanje ekoloških živil v ponudbo obratov prehrane ureja sama. V Sloveniji je to področje urejeno z uredbo in pravilnikom, ki dajeta več možnosti vključevanja ekoloških živil. Ni nujno, da mora biti vse stoodstotno ekološko, poudarja Martina Robačer. Obrati lahko ponujajo jed z eno ali več ekološkimi sestavinami, ekološko jed ali pa ekološki meni, na katerem morajo biti vse sestavine ekološke. S preusmerjanjem torej lahko začnejo počasi in postopno širijo obseg ponudbe.
To velja tudi za ekološke turistične kmetije. Zagotavljati morajo 50 odstotkov svojih živil, najmanj 25 odstotkov lokalnih živil od drugih kmetij in do 25 odstotkov živil s prostega trga. Nikjer ni opredeljeno, da morajo pri živilih lastne pridelave zagotavljati ekološka certificirana, kar sicer ni najbolj korektno, pripomni sogovornica. Hribovske kmetije imajo še nižje predpisane deleže. Ovira za širjenje ekoloških živil v gostinski ponudbi so tudi znaki za trajnosti turizem, ki ekoloških živil ali ne zahtevajo ali jih postavljajo na isti skupni imenovalec z drugimi kategorijami.
Vir: Delo
