Če družbene spremembe poganjajo sodobne inovacije, moramo vgraditi enakost, pravičnost in trajnost v naše sisteme javnega zdravstva, javnega izobraževanja, javnega prometa. Družbeno infrastrukturo, ki omogoča podjetjem, da delujejo in globalno tekmujejo, si je treba tako zamisliti in jo oblikovati od vsega začetka.
Zaveza pa deluje v obe smeri. Če naj javni sistemi delujejo in če naj bodo del zdrave družbene strukture, potrebujemo drugačno vrsto zasebnega sektorja, s katerim lahko državne uprave medsebojno delujejo. Država sama, ne glede na to, kako je ambiciozna in kako močno je usmerjena v način dela s poslanstvom, ne more slediti boljši poti, če nima produktivnejšega odnosa s poslovnim svetom – in če poslovni svet nima dolgoročnejšega pogleda z jasneje izraženimi interesi. Pojavljajo se sicer gibanja, ki naj bi podjetja pomaknila proč od zgolj večanja dobička in vrednosti za delničarje ter bolj k upravni strukturi, ki jo vodijo zainteresirani udeleženci, vendar ni videti, da bi se kaj prida spreminjalo, razen občutka, da se nekaj dogaja. Do resničnega napredka bo prišlo le, če upravljanje za zainteresirane udeležence in »namen« dobita osrednjo vlogo pri upravljanju in medsebojnem delovanju organizacij. Če se želimo posvetiti izzivom, navedenim v tej knjigi, in spremeniti kapitalizem, moramo torej spremeniti medsebojne odnose med državno upravo, podjetji in civilno družbo, še posebej temeljno razmerje moči. Veliko je različnih oblik kapitalizma, mi pa imamo napačno.
Vir: iz knjige Gospodarstvo s poslanstvom. Velikopotezna navodila za spreminjanje kapitalizma. Avtorica: Mariana Mazzucato
