Pregled poslovanja podjetij iz lesnopredelovalne panoge v letu 2022 izkazuje relativno dobre rezultate, ki potrjujejo naraščajočo konkurenčnost panožnih podjetij po letu 2014. Letna rast prihodkov se je povečala, za družbe in samostojne podjetnike iz C16 in C31, iz 1,9 mrd. EUR na več kot 2,2 mrd. EUR, rast dodane vrednosti na zaposlenega iz 42 na 46 tisoč EUR in rast dobička družb iz 93 na 108 mio. EUR. Velika je bila tudi rast investicij v lesarskih družbah, in sicer iz 77 na kar 106 mio. EUR, kar je dobra podlaga za njihov nadaljnji razvoj.
Skrbi pa stagnacija pohištvenega dela, kjer je dodana vrednost na zaposlenega 37 tisoč EUR, medtem ko je pri lesarskih družbah že 52 tisoč EUR (ta razlika nastaja tudi zaradi večjega deleža ročnega dela pri izdelavi pohištva). Še večja razlika je pri dobičku, ki pri pohištvenih družbah znaša 10, pri lesarskih pa kar 98 mio. EUR. Sredstva, porabljena za investicije, so se pri pohištvenih družbah v zadnjem letu celo nekoliko znižala, iz 30 na 27 mio. EUR. Navedeni podatki dokazujejo tudi to, da je obdavčenost dela v Sloveniji res prevelika.
Pojemajoča konkurenčnost panožnega in večine slovenskega gospodarstva postaja osrednja skrb gospodarstvenikov. Začela se je namreč izražati že v drugi polovici lanskega leta predvsem na račun izjemno visokih cen elektrike, v letu 2023 pa se žal še naprej zmanjšuje. V veliki meri zato, ker nimamo na voljo instrumenta za sofinanciranje čakanja na delo, kar imajo v drugih državah sistemsko urejeno. Ob padcih naročil, ki smo jim letos priča, to namreč pomeni izrazito konkurenčno prednost tujih podjetij.
Gospodarstvo vedno bolj skrbi tudi neustrezen odnos slovenske družbe do zagotavljanja konkurenčnosti, saj je gospodarstvo pogosto razumljeno kot neomejeni vir finančnih sredstev za številne družbene potrebe, ob izrazitem podcenjevanju nevarnosti, ki lahko sledijo, če gredo te obremenitve preko vzdržnih meja. GZS Združenje lesne in pohištvene industrije sicer že od konca avgusta lani daje vse od sebe, da bi se ohranila konkurenčnost gospodarstva, a negativen trend se nadaljuje in tako so bile delodajalske organizacije ta teden prisiljene izstopiti iz Ekonomsko socialnega sveta, kar kaže zaostrenost razmer.
Panožna podjetja pa imajo še dodatno težavo, saj se podobno obnaša tudi podjetje Slovenski državni gozdovi, ki ni pripravljeno prilagoditi cen okroglega lesa na raven cen v sosednjih državah, niti razumeti, da je prišlo na trgu primarnih lesnih izdelkov od lani do letos do radikalnega znižanja cen. Kljub stalnemu opozarjanju vseh panožnih delodajalskih organizacij namreč še vedno vodijo izključno politiko doseganja najvišjih možnih cen ne glede na naraščajočo možnost propada slovenskih lesnopredelovalnih podjetij. Posledice so sedaj že jasno vidne tudi v statistični primerjavi industrijske proizvodnje iz obdobja okt. 2021 – maj 2022 z obdobjem okt. 2022 – maj 2023. V tem obdobju je bil namreč v Sloveniji največji padec proizvodnje pri kemiji (20 %), sledijo pa ji vsa tri področja s predelavo lesa – proizvodnja papirja (18 %), obdelava in predelava lesa (12 %) in proizvodnja pohištva (11 %). Padci proizvodnje so bili sicer pri več kot polovici gospodarskih panog, a pri vseh ostalih manjši kot pri navedenih, kar dokazuje negativen vpliv predragih gozdno lesnih sortimentov. Če pa bi bili ti podatki izraženi v produktih, bi bile te številke zaradi vpliva inflacije lahko tudi podvojene, saj številna podjetja sporočajo o padcih naročil tudi nad 30 %.
Žal naši pozivi k takojšnjemu ukrepanju SiDG in države zaenkrat še niso obrodili sadov.
Vir: Igor Milavec, Združenje lesne in pohištvene industrije; Informacija o poslovanju lesne in pohištvene industrije v letu 2022
