Visoke cene energije so že lani sprožile zmanjšanje porabe električne energije, proces pa se je nadaljeval v letošnjem prvem polletju. Trend je še posebno izrazit v Evropski uniji, ki ji grozi, da bo vsaj del svoje energetsko intenzivne industrije nepovratno izgubila, je v nedavnem poročilu posvarila Mednarodna agencija za energijo IEA.
Medtem ko se je na svetovni ravni poraba elektrike leta 2022 povečala za 2,3 odstotka, so odjemalci v Evropski uniji lani porabili za 3,2 odstotka manj električne energije kot leto prej. To je drugi največji padec po obdobju mednarodne finančne krize leta 2009, presegel ga je samo upad leta 2020, ko je gospodarska dejavnost zastala zaradi vplivov epidemije covida-19 ugotavlja IEA v svežem poročilu o razmerah na trgu električne energije, ki je bilo objavljeno sredi julija. Povpraševanje po električni energiji v Evropski uniji je bilo v prvih šestih mesecih leta 2023 kar šest odstotkov nižje kot v istem obdobju leta prej! »Za letošnje celotno leto tako predvidevamo triodstotno znižanje porabe elektrike. Da se bo povpraševanje zmanjšalo drugo leto zapored, se v zgodovini Evropske unije še ni zgodilo. Za leto 2024 pričakujemo zmerno, 1,7-odstotno povečanje porabe«, so v poročilu zapisali analitiki IEA.
Analiza preteklih 12 mesecev v Evropi je namreč pokazala, da je približno polovica vsega zmanjšanja odjema električne energije iz omrežja povezana z zmanjšanjem porabe v industrijskih podjetjih. Velik del energetsko intenzivnih industrijskih dejavnosti je lani (in tudi letos) zmanjšal obseg proizvodnje, pri čemer je bil glavni vzrok draga električna energija.
Evropska draginja je Evropsko unijo pripeljala na kritično križišče, kjer se mora odločiti, kakšno prihodnost načrtuje za svojo energetsko intenzivno industrijo, opozarja IEA. Ena pot je pristop minimalnih pomoči. Ta bi spodbujal prestrukturiranje k izdelkom in dejavnostim z visoko dodano vrednostjo, po drugi strani pa bi povečal uvozno odvisnost na področju primarnih surovin in povečal izpostavljenost geopolitičnim napetostim.
Evropske države se lahko odločijo za sistem ciljnih pomoči, s katerimi bi podprle ključne sektorje, hkrati pa ohranile fiskalno vzdržnost. Alternativna rešitev je široko zastavljen sistem energetskih subvencij, s čimer bi reševali (sedanja) industrijska delovna mesta, vendar bi stroški za to prizadeli druge segmente potrošnje. Možnost, ki bi bila še najbolj skladna z deklariranimi cilji Evropske unije pri podnebnem prehodu, je odločno razogljičenje in uporaba obnovljivih virov energije, s čimer bi ustvarili »zeleno težko industrijo«.
Vir: Delo
