Opozicija SDS je predlagala referendum o jedrski elektrarni. Predlagali pa so tudi preklic referenduma.
V imenu nacionalne in politične enotnosti smo se poskusili lotiti tega razvojnega izziva. A to je bilo zadnjič, da smo nasedli opoziciji. V resnici je opozicija samo igrala svojo igro. Okej, nekaj smo se naučili.
In kakšna bo zdaj naša energetska usoda?
Moja ocena je, da je do marsikaterega zapleta pred referendumom prišlo zaradi tega, ker ljudem nismo predstavili dovolj jasne slike, kakšen naj bo ustrezen energetski scenarij prihodnosti. Pri referendumu o jedrski elektrarni imamo dva različna sklopa, ki ju moramo obravnavati. Prvi sklop je, kakšen scenarij razvoja energetskega sistema želimo. Ali želimo scenarij z jedrsko opcijo? Drugi sklop je, ali konkreten projekt Jek 2 dobi dokončno potrditev slovenske javnosti, da gremo v investicijo. Za ta drugi sklop referendumsko vprašanje, ki ga je na neki način vsilila opozicija, ni bilo ustrezno. Zato je bolje, da referenduma ni bilo. V koalicijski pogodbi smo zapisali, da bo dokončna odločitev o drugem bloku jedrske elektrarne sprejeta na referendumu, ko bodo znani vsi podatki in ko bo pripravljena potrebna dokumentacija. To bo predvidoma do leta 2028. Šele takrat bomo vedeli, kdo je dobavitelj opreme, kdo so investitorji, pod kakšnimi pogoji bodo ti investitorji proizvajali elektriko in kdo bo prejemnik te električne energije ter koliko bo to stalo. Ko bodo podatki na mizi, je referendum smiseln, da se nam ne zgodi, kot se je pred desetletji v Avstriji, ko so elektrarno najprej zgradili in šele potem na referendumu sklenili, da je ne bodo nikoli zagnali. Pomembna je predvsem razprava, kakšno energetsko prihodnost te države želimo. S tem namenom bo januarja 2025 prvi javni posvet, da bi razčistili, kateri so tisti proizvodni viri, s katerimi želimo zagotoviti energetsko oskrbo Slovenije. Tu ne bo govora o konkretnih projektih, temveč o možnih scenarijih.
Vir: Delo, iz intervjuja z dr. Robertom Golobom, predsednikom vlade
