- Jutri nič kaj slavnostno ne obeležujemo dneva svetovnega ekološkega dolga, datuma, ki označuje trenutek, ko povpraševanje človeštva po naravnih virih in ekosistemskih storitvah preseže zmožnost Zemlje za njihovo obnovitev v enem letu. Slovenija je letos ta dan dosegla že 18. aprila.
- Z namenom, da podnebne politike dvignemo na raven, ki je potrebna, smo ustanovili ministrstvo, ki pokriva to tematiko – ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Ta resor zdaj usklajuje NEPN, ki je usmerjen v blaženje podnebnih sprememb, pomemben korak v smeri bolj odgovorne podnebne politike pa bo predstavljal zakon o podnebnih spremembah, ki bo postavil temelj za upravljanje podnebnih politik in bo pokrival tudi vidik prilagajanja. Prilagajanje je bistveno bolj lokalnega značaja kot blaženje, zato evropski in globalni okviri manj zavezujoče predpisujejo, kaj naj bi države počele. Z njim se moramo sami bolj zavzeto ukvarjati. Imamo nacionalno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam iz leta 2016, ampak ta nikoli ni bila v presoji, da bi ugotovili njene pomanjkljivosti. Nikoli tudi ni bila posodobljena. V podnebnem zakonu bo pomembno opredeliti, na kateri ravni naj bodo sprejeti strateški dokumenti, ki zadevajo prilagajanje, kasneje pa bo treba zagotoviti, da bodo tudi res sprejeti.
- Razviti svet ima v osnovi večji ekološki odtis. Najboljša država po majhnem ekološkem odtisu je Jamajka. Naš dan okoljskega dolga je bil letos 18. aprila, kar je nekaj dni po Avstriji in Švedski. Ta dan bi jemal predvsem kot resno opozorilo, da moramo ekološki odtis zmanjšati za skoraj dve tretjini leta in da moramo to storiti čim prej.
- Dogovorili smo se, da bomo še letos izvedli akademijo One Hour Club za mala in srednja podjetja. Predstavili jim bomo pobudo ekološkega dolga, globalne trende na področju gospodarstva, prakse zmanjševanja okoljskega dolga. Iz akademije se bo rodila pobuda tistih podjetij, ki bi želela v roku enega leta merljivo zmanjšati okoljski odtis. Okoljsko delovanje podjetij je vse bolj pomembno. Na ravni Evropske unije se širi direktiva, ki obravnava poročanje o trajnosti podjetij, širi se nabor podjetij, ki bodo vključena v poročanje. V Sloveniji je nabor podjetij, ki jih bo direktiva neposredno prizadela, omejen. Dejstvo pa je, da številna podjetja ne bodo dolžna poročati zaradi direktive same, ampak tudi zato, ker bodo to od njih zahtevali dobavitelji. Potrebovala bodo podatke o svojem okoljskem odtisu in prizadevanjih za njegovo zmanjševanje.
Vir: Delo, iz intervjuja z Urošem Vajgljem, državnim sekretarjem na MOPE
