Ob Svetovnem dnevu mokrišč je Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor dejal, da si ministrstvo prizadeva s konkretnimi ukrepi spremeniti trend degradacije mokrišč in poskrbeti za njihovo obnovo. »Mokrišča v velikem delu obnavljamo s projekti za območja Natura 2000, ki so sofinancirani iz državnega proračuna in iz različnih evropskih finančnih mehanizmov. V sklopu projektov Natura Mura in zaDravo se trenutno izvaja najobsežnejša renaturacija rečnih mokrišč v Sloveniji. Renaturacije reke Mure in Drave obsegajo obnovo poplavnih gozdov, mokrotnih travnikov, mlak in večjih mrtvic, obnovo stranskih rečnih rokavov ter obsežne revitalizacije rečne struge«, je poudaril minister.
Mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 % mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 %. Število rastlinskih in živalskih vrst celinskih mokrišč se je zmanjšalo za 81 %, število vrst obalnih in morskih mokrišč za 36 %. Izginjanje mokrišč povzročajo človekove dejavnosti kot so izsuševanje in zasipavanj mokrišč zaradi kmetijstva in pozidave, onesnaževanje vode in izsekavanje mokriščne vegetacije ter prekomerno izkoriščanje virov. V zadnjih desetletjih mokrišča vse bolj ogroža tudi širjenje invazivnih tujerodnih vrst ter podnebne spremembe.
Mokrišča na svetovni ravni zagotavljajo ekosistemske storitve v vrednosti 41,5 bilijonov EUR letno in neposredno ali posredno prispevajo k 75 kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja Agende ZN 2030.
V Sloveniji so tri lokalitete, ki so uvrščene tudi na seznam mednarodno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije: Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom.
V zadnjih letih so v Sloveniji potekali in še poteka več projektov, ki so primarno namenjeni obnovi mokrišč na območjih Nature 2000, med njimi Kras ReVita, LIFE Stržen, LIFE AMPHICON, Mala Barja in drugi.
(Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor)
