Geološki zavod Slovenije (GeoZS), Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) so minuli teden organizirali drugi strokovni posvet o pripravi Nacionalnega raziskovalnega programa za kritične mineralne surovine (NRP).

Za pripravo NRP je v Sloveniji zadolžen Geološki zavod Slovenije, o čemer smo pisali tudi v zadnji številki revije ESG:

Kakšen potencial ima Slovenija? – ESG 197

Na posvetu so zbranim deležnikom s področja gospodarstva, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, nevladnih organizacij ter odločevalcem na nacionalni in lokalni ravni predstavili osnutek predloga Nacionalnega raziskovalnega programa za kritične mineralne surovine, ter predlog njegovih bistvenih sestavin. Predstavili so načrt izvajanja programa in odprta vprašanja na področju raziskovanja in oskrbe z mineralnimi surovinami v Sloveniji.

Dr. Gorazd Žibret, koordinator priprave NRP, je predstavil strukturo NRP, ki obsega dva dela in sicer podporne aktivnosti in zbiranje podatkov. V sklop podpornih aktivnosti sodijo naloge v zvezi z upravljanjem, nadzorom in evalvacijo izvajanja NRP, ravnanje s podatki, komunikacija in vključevanje deležnikov ter vrednotenje nahajališč, katerih cilj je priprava predloga novih raziskovalnih prostorov za kritične mineralne surovine. Sklop zbiranja podatkov pa sestavljajo geofizikalne, geokemične in terenske geološke raziskave. Vse te aktivnosti so predvidene v 19. členu uredbe Evropske komisije o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami in predstavljajo standardne pristope k raziskovanju surovin v svetu, ki so po navadi financirane iz javnih sredstev in predstavljajo podlago za privabljanje zasebnih investitorjev.

Špela Kumelj je predstavila načrt ravnanja s podatki, ki bodo pridobljeni med izvajanjem NRP. Načrt ravnanja s podatki zagotavlja, da bodo podatki, pridobljeni v okviru raziskovalnega programa kritičnih mineralnih surovin ustrezno dokumentirani in na voljo za nadaljnjo uporabo za potrebe raziskovalne dejavnosti, javnega sektorja, za izvajanje upravnih postopkov in evropske zakonodaje ter potrebe gospodarstva. Končni cilj je vzpostavitev standardiziranega podatkovnega modela in informacijskega sistema kritičnih mineralnih surovin v Sloveniji.

20250408 134003
Panelna razprava

 

Predlog za vzpostavitev in delovanje Slovenskega centra za kritične mineralne surovine je predstavila Snježana Miletić. Osnovni namen Centra je spremljava oskrbovalnih verig s kritičnimi mineralnimi surovinami na nacionalni ravni in v svetu, ocena tveganj v dobavi in predvidevanje motenj v oskrbi s kritičnimi mineralnimi surovinami ter pregled možnosti za zmanjšanje tveganja. Naloga Centra je tudi komunikacija o izvajanju NRP z vsemi relevantnimi deležniki.

Dr. Jure Atanackov je predstavil načrt geofizikalnih raziskav v okviru NRP. Geofizikalne raziskave so načrtovane z večmetodnim pristopom, katerega cilj je prostorsko posredno in neposredno omejiti in karakterizirati pojave mineralizacij tako na površju kot pod površjem.

Dr. Robert Šajn je predstavil raziskovalni sklop geokemijskega kartiranja, ki ga sestavljajo tri naloge: geokemijske raziskave potočnih sedimentov, litogeokemijske raziskave kamnin in rud v okolici znanih rudnih pojavov in hidrogeokemijske raziskave podzemne vode. Cilj raziskav je z geokemijskimi metodami izločiti 5-10% raziskanega ozemlja, ki bo predstavljalo najbolj perspektivna območja potencialnih nahajališč kritičnih surovin, primernih za nadaljnje raziskave.

Dr. Matevž Novak je predstavil terenske geološke raziskave, katerih namen je izdelava geološke karte v podporo predhodnim geofizikalnim in geokemičnim metodam raziskav in pojasnitev tridimenzionalne zgradbe izbranih perspektivnih območij.

Dr. Miloš Bavec je predstavitev osnutka NRP zaključil s prikazom sinergijskih in multiplikativnih učinkov, ki jih bo izvajanje NRP imelo na druga področja, kot so potresna varnost, poznavanje potencialov za izkoriščanje geotermalne energije, skladiščenje CO2 in vodika, poznavanja podzemnih voda, odpornost na delovanje zemeljskih plazov, varstva okolja ipd. Poudaril je pomen poznavanja podpovršja za ustrezno načrtovanje razvoja dejavnosti in njihovega umeščanja v prostor. Rezultati raziskav v okviru NRP bodo prav tako v pomoč pri odgovarjanju na zahteve veljavne slovenske zakonodaje s področij varstva okolja, voda, rabe obnovljivih virov energije in rudarstva.